Nekaj dni nazaj je iz Českih Budejovic pripotovala ekipa kadetov, ki je tam zelo dostojno predstavljala jeseniški hokej na mednarodnem turnirju World Hockey Tournament. Fantje so prvič in edinkrat pokleknili v finalu tekmovanja, ko jih je z minimalno zmago (1:0) premagala selekcija Slovaške. Z udeležbo na turnirju je tudi dokončno padel zastor nad sezono 2014-15 in prav je, da si ob tem pogledamo nekaj dejstev.

Razmere za delo

Po ureditvi razmer v sezoni 2013-14, se je pravkar minula sezona odvila brez resnejših težav. Naši otroci trenirajo v najboljših razmerah v državi, pa tudi v nekaterih bližnjih okoljih v sosednjih državah nam marsikaj na to temo lahko zavidajo. Poleg optimalno izkoriščene ledene ploskve, so otroci v najmlajših kategorijah redno uporabljali tudi telovadnico Srednje šole Jesenice (hvala profesorju Bojanu Brunu), fantje v starejših kategorijah pa tudi telovadnico v športni dvorani Podmežaklo. Tudi sicer se pri delu z otroci uporablja vedno več modernih pripomočkov.
Kidanje snega s podrtega šotora, bujenje otrok ob štirih zjutraj in vožnje po okoliških krajih v nehumanih jutranjih urah so tako le še bled spomin. Ta dokončno seveda ne sme in ne bo zbledel, saj preživetje hokejskega duha v tistih razmerah dokazuje kako trdno in s srcem na Jesenicah ljubimo hokej.

_DSC2864

Ekipe 

V drsalno in hokejsko šolo je bil spričo zgoraj omenjene ureditve razmer ponovno – po nekaj sezonah – zabeležen zelo številčen vpis. Obisk treningov je bil zadovoljiv, otroci pa so prav gotovo zelo uživali v načinu dela prekaljenega strokovnjaka Bojana Bruna in njegovih pomočnikov. Številčnejši podmladek bo po verjetnostnem računu lažje na površje porinil kakega talenta, seveda pa se trudimo, da bi bili vsi otroci v začetnih fazah deležni enake pozornosti, napotkov in količine koristnih informacij. Sezone z vpisom le parih otrok so – upajmo – tako dokončno mimo.

Ekipi U8 in U10 sta pod vodstvom zagnanega mladega strokovnjaka Luke Pogačnika izjemno napredovali. Po njegovih besedah so od lanske sezone otroci napredovali toliko, da so sedaj povsem konkurenčni ekipam, ki so jim v preteklosti znale prizadejati tudi poraze z dvoštevilčno razliko. Hokej v teh kategorijah se seveda igra po turnirskem sistemu in v svojem bistvu ni zastavljen tekmovalno, a prav gotovo velja, da nasprotnikom malih železarčkov na nobeni tekmi ni lahko!

Ekipa U12 je pod vodstvom trenerja Gabra Klinarja preprečila napovedi Blejcev, da se bodo v finalu državnega prvenstva za naslov prvakov pomerili z dvema svojima ekipama. Žal železarjem lanskoletnega naslova ni uspelo ubraniti, a so tudi v finalu – po tistem, ko so v polfinalu že izločili eno od blejskih ekip – dodobra namučili Blejce. Po končanem tekmovanju se je anonimno v elektronski pošti spodaj podpisanega znašel tudi posnetek spornega odločilnega gola v finalni tekmi, s katerim avtor želi dokazati, da do gola v resnici sploh ni prišlo, saj naj pak ne bi prečkal golove črte… Kakorkoli, prvenstvo je bilo odločeno na ledeni ploskvi, mlajši dečki pa so brez dvoma dostojno zastopali barve jeseniškega hokeja.

Kategorija U14 je po četrtem mestu v državnem prvenstvu v prejšnji sezoni s spremenjeno ekipo (ki so jo ojačali prihajajoči državni prvaki iz kategorije ml.dečkov) in novim trenerjem Gabrom Glavičem poskusila storiti korak naprej v svojem razvoju. Nov trener in nov pristop sta potrebovala nekaj časa, a je ekipa tam okrog novega leta in v januarju prikazala nekaj zares odličnih predstav, s katerimi so dokazali, da so vsaj enakovredni dotlej nepremagljivim Blejcem, Triglavanom in Slaviji. Olimpijo je ekipa brez hujših težav premagala dvakrat v državnem prvenstvu. Apetiti so seveda nemudoma zrasli. Žal se je zalomilo že na prvi stopnički v play-offu, krvnik železarjev pa so bili prav zeleni iz Tivolija. Ob koncu so naši fantje v dveh tekmah za peto mesto popolnoma potolkli nekonkurenčne Celjane. Na vprašanje ali je to skrajni domet te generacije, ali pa gre za kaj drugega, bo seveda odgovor dala stroka. Prava priložnost za “popravni izpit” bo že v prihajajoči sezoni, ko se v kadetski konkurenci zopet združita letnika 2000 in 2001.

Kategorija U16 je v tem kontekstu pravo poglavje zase. Fantje v domačem državnem prvenstvu preprosto niso imeli resne konkurence, vodstvo kadetov pa je skozi sezono skrbelo, da so fantje resnejše nasprotnike dobivali na mednarodnih turnirjih. Prav na le-teh so se fantje odrezali vsakič znova odlično. Ob vsem skupaj je toliko bolj nerazumljivo ravnanje matične hokejske zveze, ki je s čudnim delegiranjem ekip in turnirjev (zmagoviti Jeseničani so tako na turnir Euro Challenge morali potovati na Madžarsko, Slavija pa je recimo turnir imela v domači dvorani) poskrbela, da se je na finalni turnir Euro Challenge prebila ekipa kranjskega Triglava, ki so jo naši kadeti v domačem prvenstvu sicer suvereno premagali v dveh finalnih tekmah. Seveda to ne zmanjšuje tekmovalnega dosežka Triglavanov, ki so svoje pač opravili na ledeni ploskvi, prav gotovo pa pri poznavalcih situacije dvigne marsikatero obrv. Prav tako še do danes nepojasnjena je razrešitev tako uspešnega trenerja Aleša Sodje z mesta trenerja selekcije letnika ’99, a to je že druga zgodba. Poseben dosežek, ki se bo obilno obrestoval v prihajajočih sezonah, pa je igranje večjega dela ekipe U16 v tekmovanju EBJL, kjer so si proti starejšim in fizično močnejšim nasprotnikom predvsem nabirali izkušnje. Na kratko – kategorija U16 je prav gotovo v minuli sezoni češnja na okusni torti pogona jeseniške hokejske mladosti.

V kategoriji mladincev (U18) se je trener Dejan Varl v uvodu v sezono najprej soočil s pomanjkanjem igralcev. Le par primerno starih fantov mu je ostalo na razpolago, težavo pa so pred prvimi tekmami v mednarodnem tekmovanju v ligi EBJL rešili s tem, da so ekipi pridružili večino kadetov letnika ’99. Mlajša in fizično inferiorna ekipa je jeseniške barve v tekmovanju dostojno zastopala in prav gotovo ni bila lahek zalogaj za nobenega od nasprotnikov. Nekaj lepih predstav in prepričljivih zmag proti nasprotnikom iz sosednjih držav je pokazalo, da je bližnja prihodnost v tej kategoriji prav gotovo lahko zelo svetla. V državnem prvenstvu je enako sestavljena ekipa (torej z večino fantov, ki so bili v resnici še kadeti) z uvrstitvijo v finale pravzaprav presenetila. Zmaga na prvi finalni tekmi v Celju je brez dvoma ponudila najboljšo letošnjo predstavo železarjev, po kateri so tudi Celjani sami priznali, da so bili zelo presenečeni. Izjemna generacija fantov iz knežjega mesta ob Savinji je sicer na drugi in tretji finalni tekmi stvari postavila na pravo mesto in naslov zasluženo pripeljala v Celje. Železarjev pa po taki sezoni prav gotovo nima česa biti sram, pravzaprav so na svoje delo lahko zelo ponosni.

Z aktivnostmi so nadaljevali tudi veterani. Veseli nekaj novih starih obrazov na ledu dvorane Podmežaklo, o rezultatih na veteranskih turnirjih pa tako ali tako ni potrebno izgubljati besed, saj klapa osvoji vse, česar se resno loti. Še danes smo lahko ponosni na te fante!

Pod črto – kar tri od štirih tekmovalnih kategorij so se uvrstile v finale državnega prvenstva. Naslov je osvojila ena, tudi drugi dve pa nista bili dosti oddaljeni od podobnega dosežka. Če ob tem omenimo (in ob tej priložnosti še enkrat čestitamo) tudi naslov prvakov v članski kategoriji, ki je polna fantov, izhajajočih iz naše šole, je slika prav hudo dobra. Nikoli sicer ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše; k izpopolnjevanju in izboljšavam doseženega pa bomo seveda težili v prihodnje.

_DSC8449-Edit

Trenerski kader

Ekipa trenerjev se je v ravnokar minuli sezoni številčno lepo popolnila. Večino treningov tako na ledeni ploskvi opravita po dva trenerja. Prvič smo v klub povabili tudi trenerko (Tea Lahajnar; v kratkem bomo z njo opravili tudi intervju), nekaj mlajših trenerskih moči pa zagotavlja, da z razumevanjem igre ne bomo obtičali v minulem času. Novi obrazi, nove moči in novi prijemi so garant za napredek! Vodja stroke v klubu je Gaber Glavič, ki poleg množice zadolžitev v matičnem društvu seveda s svojim znanjem in izkušnjami sodeluje tudi v članski reprezentanci Slovenije. Spoznanja, ki jih s seboj v domače okolje prinese od vsepovsod po svetu, so prav gotovo lahko le dodatna vrednost pri delu. Ob vsem skupaj je bila v načrtu še okrepitev trenerskih vrst s pravo trenersko legendo iz tujine, a do realizacije v prihajajoči sezoni zaenkrat še ne bo prišlo.

Hokejisti

Prav gotovo je tudi bežnemu opazovalcu tekem v mlajših kategorijah hitro lahko jasno, da se Podmežaklo kali nov rod odličnih hokejistov. Nekateri se odlikujejo s svojim tehničnim znanjem, drugi z borbenostjo, spet tretji pa morda preprosto s svojim vplivom na soigralce. Naloga trenerjev je, da čimveč od teh lastnosti poskušajo združiti v vsakem od hokejistov. Posebej omembe vredna je tudi “kategorija prihajajočih”, saj se otroci v svojem hokejskem znanju ne razvijajo enako. Tudi tisti, ki za vrstniki nekoliko zaostajajo, se s pridnim delom in pravim pristopom lahko priključijo. Skozi sezono – predvsem v tekmovalnih kategorijah – nekateri otroci dobivajo več, spet drugi pa manj priložnosti za igro na samih tekmah. Priložnosti za dokazovanje imajo oboji vsekakor dovolj že na treningih, s pravo mero vneme in volje pa se da postoriti marsikaj. Potrebno pa se je zavedati, da ekipo tvori celota! V vsaki ekipi pa je vedno nekaj bolj izpostavljenih posameznikov (nekateri se imajo za prave male zvezde), pa nekaj “ribičev” (to so tisti fantje, ki med tekmami sedijo na koncu rezervne klopi in prislanjajo palice), oboji pa so v moštvu nepogrešljiv del. Kaka neprimerna poškodba, ali pa morda bolezen ob nepravem času, pa se tudi “ribiči” prelevijo v pomemben del moštva!

Ob vsem skupaj je potrebno opozoriti tudi na – sicer zelo redke – primere nediscipline in neupoštevanja navodil trenerjev. Takih primerov mora v prihajajoči sezoni biti čim manj, pravzaprav jih sploh ne sme biti! Seveda se skozi sezono pojavljajo tudi frustracije, ki so povezane s premajhno minutažo, ali pa nezadovoljstvom ob dosežkih, a je vse skupaj pogosto povezano preprosto s…

Starši

Posebej toplo priporočamo vsem staršem ogled “Kotička za starše” na spletni strani. Marsikateri otrok se doma, v avtu po tekmah in na druge načine sooča s pritiskom staršev, ki zahtevajo vedno več in bolje… Do otrok je seveda potrebno biti zahteven, a v svojih pričakovanjih in hotenjih tudi realen. Prav gotovo vsi otroci ne bodo zrasli v hokejske genije in prav gotovo si vsi ne bodo služili kruha z igranjem te najhitrejše moštvene igre na svetu. Tudi če pogledamo na sestavo aktualne članske reprezentance, v kateri prevladujejo Jeseničani – ali pa igralci, ki so si hokejsko ime ustvarili z igranjem Podmežaklo – vidimo, da je hokejistov z istim letnikom rojstva v resnici zelo malo. Kaj nam to da vedeti? V vsaki generaciji se v vrhunskega hokejista razvije recimo po en otrok, v marsikateri generaciji niti eden. Pričakovanja in zahteve staršev, da njihovi otroci kar čez noč postanejo NHL-ovci so zato gotovo pretirana. Otroke pa je seveda potrebno spodbujati k zavzetemu delu na treningih in tekmah in jih za dobro delo pohvaliti! Lepa beseda v tem primeru prav gotovo dela čudeže!

Posebno poglavje so klici staršev trenerjem, s katerimi zahtevajo za svoje otroke drugačne, bolj pomembne vloge v moštvu. Starši seveda ne morejo in NE SMEJO vplivati na trenerjevo sestavo moštva. Tudi v službah staršev ne more naključni opazovalec sugerirati kaj in kako naj dotični opravljajo svoje delo. Prav tako je staršem prepovedan vstop v garderobe in trenerske prostore, razen če seveda le-to ni izrecno dovoljeno s strani trenerjev. Zapisano v tem odstavku seveda ne pomeni, da starši ne smejo komunicirati s trenerji. Komunikacija je dovoljena in zaželjena, a predvsem v smislu zbiranja informacij o napredku otroka. Taka komunikacija bi naj potekala podobno kakor govorilne ure v šoli; tam si menda nihče od staršev ne privošči, da bi učitelja podučil na kakšen način naj vzgaja njihovega otroka, s kom naj sedi v šolski klopi in s kom naj opravlja naloge in zadolžitve v sklopu pouka.

Zelo pozitivno je potrebno oceniti delo staršev na zapisnikarski mizi ob tekmah v domači dvorani. S pravim razporedom, ki je jasen že ob začetku sezone (zanj so zadolženi tehnični vodje posameznih kategorij) je vsak od staršev prisoten ob zapisnikarski mizi enkrat, ali dvakrat na sezono. Nekaterim staršem sicer odgovarja, da tekme spremljajo prav od tam, tako da je po posameznih kategorijah organizacija nekoliko drugačna. Zadolžitve staršev pri delu na zap.mizi v starejših kategorijah nekoliko narastejo, zato je primerno (v smislu pridobivanja informacij) da se tam pojavijo vsaj 10 minut pred samo tekmo. Večkrat skozi sezono se pojavljajo tudi ideje, da bi to delo lahko opravljali sami otroci, a se je v preteklosti pokazalo, da to ni prava rešitev. Še en opomnik – starši, ki med tekmo pomagate ob zapisnikarski mizi, ste v tistem času uradne osebe. Tudi s tribun ni primerno vpitje in žaljenje sodnikov –  ne glede na to, koliko nas njihove odločitve razburijo – podobno početje na zapisnikarski mizi pa je nesprejemljivo in lahko škoduje tudi ekipi. K sreči do podobnih ekscesov, kakor v prejšnji sezoni, ko je eden od staršev odpiral vrata kazenske klopi in sodniku grozil s fizičnim obračunavanjem, v tej sezoni ni prišlo.

20150125_114238

Zapisnikarska miza

Zapisnikarska miza sicer ni neposredno del ustroja HD Jesenice. Spodaj podpisani pa sem zadolžen tudi za delo tam in bi rad v izogib nekaterim nesporazumom pojasnil nekaj malenkosti. Najprej v zvezi s semaforjem – skozi sezono je prihajalo do težav v delovanju semaforja. Občasno so se komande na upravljalski plošči odzivale “po svoje”, spet drugič se preprosto niso. Zaradi vsega skupaj so se na semaforju pojavljale napačne številke igralcev, kazni niso tekle tako kot bi morale in podobno. V takih primerih smo za zadeve poskrbeli “ročno”, tako da so tekme tekle nemoteno dalje. O vsem skupaj so bili pred vsako tekmo obveščeni tudi sodniki. Po informacijah, ki jih imamo, bo v vmesnem obdobju pred novo sezono prišlo do popravila zadevnih modulov.

Druga težava so prav gotovo tudi “izstrelki z ledu”, ki v vsaki sezoni zadanejo koga na zapisnikarski mizi. V prejšnji sezoni je prišlo tudi do materialne škode na enem od računalnikov, v tej pač “samo” do potpludb. Mreža nad glavami zapisnikarjev gotovo tudi prestreže kak pak, večina pa jih vseeno z veliko hitrostjo tja prileti bodisi iz ene, bodisi iz druge obrambne tretjine. Ne najmanj pomemben pa je tudi mraz, s katerim se soočamo delujoči ob zapisnikarski mizi. Občasno s sodelavcem tam prebijeva po cel dan in je ni obleke, ki bi ogrela premražene ude po nekaj urah sedenja par centimetrov od ledene ploskve. Na zadnji članski tekmi smo “zapisnikarji” bili deležni tudi določenih “tekočih in trdnih prispevkov” po glavah. Ko ti na čelu (ali pleši) pristane nekaj mokrega, pa ne veš ali gre za vodo, pivo, ali kak človeški izloček – prav gotovo ni prijeten občutek. Enako velja tudi za “neznane leteče vžigalnike” in podobno. Vse opisane težave v tem odstavku bi odpravila kabina, ki jo – roko na srce – v večini ostalih dvoran že imajo. Pa tudi če je nimajo – zakaj pa na Jesenicah ne? Odgovor se skriva v Zavodu za šport, skrajšano pa se glasi – ni denarja.

Spletna stran in ostali profili na družbenih omrežjih

Na spletni strani HD Jesenice smo od zaključka minule sezone objavili (s pričujočim prispevkom vred) kar 109 člankov, ki so podrobno opisovali tekme, hokejski kamp, turnirje in na sploh vse dogajanje povezano z delovanjem društva. Članke si je ogledalo 223694 ljudi, kar v povprečju znese 2052 bralcev na članek. Najvišji obisk (skoraj 3000 klikov) je sicer beležil članek s fotografijami Stanley-jevega pokala v dvorani Podmežaklo. Vsak tak članek, kakorkoli hitro ga bralci že preberejo, vzame za pripravo in zapis nekaj ur, občasno več, drugič manj. Pričujoči članek, ki ga ravnokar berete, pa je plod dela celega dneva. Nekaj člankov (predvsem intervjujev) je tudi še v pripravi, tako da zainteresiranim zanimivega branja prav gotovo ne bo zmanjkalo. Pri komentiranju tekem mlajših dečkov in dečkov smo vam – v želji po čim več verodostojnih informacijah – postregli tudi z natančnimi podatki o strelcih in podajalcih na posameznih tekmah, čeprav Hokejska zveza to v teh starostnih skupinah odsvetuje. Taki zapisi so se izkazali kot kontra-produktivni, saj so iz njih razvidni le neposredni strelci (in morebitni podajalci), kar pa lahko ob grajenju moštvenega duha in neizdelanih osebnostih otrok hitro prinese težave. V prihajajoči sezoni zato ponovno prehajamo na sledenje rezultatov in tekem, ne bomo pa več omenjali imen. V starejših kategorijah seveda ostane vse enako.

Facebook profil HD Jesenice je od konca lanske sezone zabeležil 597 vpisov, ki si jih je ogledalo 357904 obiskovalcev. Povprečno torej slabih 600 obiskovalcev na vpis. Absolutni rekorderji po ogledih so vpisi o kadetih, saj so kar trije vpisi, ki se nanašajo nanje, na vrhu “lestvice” ogledov; najbolj ogledana je bila tako novica, v kateri smo vam prikazali veliko srce naših fantov – na turnirju v Budimpešti so namreč vrstnikom (in vrstnicam) iz Sarajeva podarili svoje rezervne palice, vpis pa si je ogledalo skoraj 5000 ljudi! Še enkrat – fantje, vsa čast!

Tudi na Twitterju smo pogosto “čivkali”, brala nas je vsa Slovenija, precej sledilcev pa imamo tudi iz drugih držav. Vseh vpisov je toliko, da jih avtor tega članka tudi ob večkratnem štetju nikoli ne prešteje enako. Najbolj “udarni” so bili twiti s finalnih tekem v vseh treh kategorijah, kjer so sodelovali fantje iz HDJ, s katerimi so sledilci lahko spremljali tako rekoč neposredni prenos dogajanja na ledenih ploskvah. Tudi v naslednji sezoni bomo s početjem nadaljevali.

Zgoraj opisane številke so prav gotovo impresivne. Najbrž nam jih lahko zavidajo tudi v marsikateri članski ekipi v različnih športih v državi. Seveda je prihajalo tudi do napak in najbrž bo prihajalo do njih tudi v prihodnje. Se pa trudimo, da bi vam utrip delovanja kluba predstavljali čim hitreje in čim bolj podrobno.

Delovanje društva

V ravnokar minuli sezoni je Hokejsko društvo Jesenice (mladi) prvič izpeljalo priprave ob morju. Organiziralo je tudi prvi hokejski kamp, poskrbelo za enotno opremljenost (bunde) vseh kategorij in  zagotovilo po dva trenerja v vseh kategorijah. Nekoliko nerodno, pa vendarle, smo prvič organizirali tudi akcijo “Rišemo hokej” v kateri je sodelovalo precej otrok, vključeni pa sta bili tudi dve skupini iz vrtca Julke Pibernik. V prihodnje nameravamo k sodelovanju povabiti tudi osnovne šole.

Društvo deluje v skladu s svojimi zmožnostmi, večina obveznosti do trenerjev, prevoznikov, Zavoda za šport, zapisnikarjev in ostalih stroškov je poravnanih. Otroci se udeležujejo domačih in mednarodnih tekmovanj, kjer dosegajo zavidljive uspehe. Urejeno je tudi sodelovanje z novonastalim klubom, ki zastopa članski hokej v mestu. Vse zgoraj zapisano nas navdaja s prepričanjem, da s skupnimi močmi in jasno vizijo na Jesenicah

ZNAMO IN ZMOREMO!

43

Tekst: Marko Lukan
Foto: Marko Lukan, Borut Žigon