Danes se je Podmežaklo začela drsalna šola v organizaciji HD Jesenice. Ne moremo z gotovostjo trditi, da je tečaj prav prvi, a najbrž je eden izmed prvih, ki ga v državi v novi sezoni organizira kak klub. Za podmladek je pač potrebno skrbeti. Pa kaj podmladek, bistvena je zabava!

V dvorani se je tako ob napovedani uri zbralo nekaj več kot trideset malčkov. Pisana paleta zimskih oblačil, smučarskih čelad, zimskih rokavic in prave hokejske opreme, je ponudila raznovrsten pogled na sodelujoče. Z njimi je – prav tako radovedno – ob robu hokejskega igrišča postopalo vsaj toliko (če ne še več) staršev, tet, stricev, babic, dedkov in vseh ostalih vrst spremljevalcev. Nekaj uvodnih minut “prostega drsanja”…ali pa mu raje recimo spoznavanja z ledeno ploskvijo, je kaj hitro minilo. Pod vodstvom profesorja Bojana Bruna so se nato mladi nadebudni bodoči hokejisti in drsalci razdelili v več skupin. Razporeditev je bila pač narejena tako, da so trenerji upoštevali predznanje malčkov. Nekateri so danes sploh prvič stali na drsalkah, spet drugi so že obvladali kak zavoj in podobno.

Trenerska ekipa je številčna; če malo pretiravamo, ima prav vsak tečajnik svojega osebnega trenerja. To pa je kar nobel, mar ne? Kot trenerji na tečaju sodelujejo aktivni trenerji HD Jesenice, pa kak bivši in še aktualni igralec članskega moštva. Ne manjka niti naša trenerka Tea, že omenjeni starosta slovenskih hokejskih trenerjev prof. Brun, pa tudi starši so lahko pridržali svojega malčka, če se je za kaj takega pokazala potreba.

Vaje pa…vaje so bile zelo zahtevne! Potrebno je bilo držati stol, ki je na vsak način želel pobegniti! Potrebno je bilo voziti “motorčke”, se izogibati oviram na tleh, se plaziti pod njimi, ali pa pač…le ostati na nogah. Vsak po svojih zmožnostih! Zgodil se je kak padec, pa karambol s presneto ogrado, koga je malce zaneslo iz ovinka, sicer pa je malčkom šlo odlično. Starši so svoje otroke z nasmehom nadzirali s klopi za rezervne igralce. Z ledene ploskve je bilo slišati smeh, pa kako prošnjo, prepričevanje in tudi jok…ampak tisto so bili neki drugi otroci. Naši tečajniki ne jokajo, imajo se prav imenitno! Nekoliko poredni so bili le posamezni trenerji, ki so z otroci na stolih drveli sem ter tja po ledu; malčki pa so dobili nalogo, naj se pretvarjajo kakor da zelo uživajo. Fotografovo mišljenje: zelo dobro jim je šlo od ust.

Ne verjamete? Poglejte si na pričujočih fotografijah…

Se vidimo jutri!

Tekst in foto: Marko L.