Trening veteranov
Dvorana Podmežaklo
7. februar 2016
Gledalcev: 8

 HD Jesenice – HC Vitkovice Steel

5 – 4 (PS)

(1:0,3:3,0:1)

Gibanje rezultata: 1:0 HD Jesenice 10′,  1:1 HC Vitkovice Steel 21′, 1:2 HC Vitkovice Steel 21′, 2:2 HD Jesenice 22′, 2:3 HC Vitkovice Steel 24′, 3:3 HD Jesenice 26′, 4:3 HD Jesenice 27′, 4:4 HC Vitkovice Steel 44′

Streli na gol: HD Jesenice   26 (9,11,6) ; HC Vitkovice Steel   26 (9,9,8)

Kazni: HD Jesenice   -, HC Vitkovice Steel 1

Poligloti na delu

Jeseniški veterani, prave grče, ali pa bi jim menda lahko kar lepo po domače rekli Železarji, so v prejšnjem vikendu gostovali na tradicionalnem veteranskem turnirju v Subotici. Kakor se to od legend jeseniškega, slovenskega in jugoslovanskega hokeja tudi pričakuje, so turnir v mestu na srbsko-madžarski meji tudi gladko osvojili. Ko pa so že ravno prišli na okus in svoje od let, revme in ostalih življenjskih preizkušenj načete kosti spravili v pogon, pa so si v današnjem dnevu za skupni trening privoščili veteransko ekipo iz Vitkovic. Ker gre v obeh primerih za ekipi, ki sta neločljivo povezani z jeklarsko industrijo, je bilo tudi na skupnem treningu pričakovati kar precej trdote; pa ne tiste, ki jo strojniki merijo po Brinellu in Vickersu.

Koza z lahkoto preko ovir

Sicer pa, ko enkrat na led postaviš češke hokejiste, ki jih krasijo priimki kakor Šimek, Sikora, Michalik, Pavlik, Smetak, Detsky, Holubař in podobne, nasproti pa jim stojijo … pravzaprav je navada, da se v najmlajših kategorijah priimki hokejistov ne omenjajo, saj marsikaterega mladega hokejista rana slava lahko psihično precej podre. Pa se ravnajmo po tem pravilu tokrat tudi mi in jim pridružimo tudi priimke hokejistov iz tretjega življenjskega obdobja. Pa vseeno – ko Čehom nasproti postaviš fante, ki slišijo na vzdevke Kača, Raza (No.12), pa Raza Sr.(No.9), Pero, Koza, Vuče in podobne, ti kaj hitro postane jasno, da ne bo šlo za navaden trening fantov iz predjamskega gradu.

Raza Sr. (No.9) jo še vedno gre …

Dogovorijo se tako ti fantje za eno prijateljsko tekmo, trikrat po petnajst minut, ko so že ravno vsi na kupu in se kar resno udarijo. Gre sicer za generaciji, ki sta jim bili priljubljeni vozili Škoda 1000 in Yugo 45. In kakor človek v časih pred kakimi dvajsetimi, ali tridesetimi leti, nikoli ni mogel biti prepričan v to, katero vozilo je večji krš, tako ob priliki današnje trening-tekme naključni opazovalec prav gotovo ni mogel biti prepričan, koga bo najprej krč. Ampak take bogokletne misli bi lahko spreletele le ljudi, ki v življenju niso držali hokejske palice v rokah, tile naši junaki pa imajo za seboj na stotine … kaj stotine – tisoče resnih hokejskih preizkušenj.

Pero in Raza (Nr.12) – stalna nevarnost za Švejke

Škoda in Yugo pa, v stanju v kakršnem sta dandanes, sta v uvodu v današnjo reli-tekmo štartala taktično počasi, preučujoč slabosti nasprotnika in ogrevajoč svoja motorja. Opazovalci so sicer hitro lahko opazili, kako ponosno prede češka tisočica in kako uporabna zna biti legendarna petinštiridesetka, kilometre pa sta vseeno obe častitljivi makini žrli precej po polžje. Vse je kazalo na taktiko, ki bi v prvi tretjini poti  predvsem nadzorovala vedenje nasprotnika, ob eventualnih težavah le-tega pa bi morda katerikoli od starodobnikov poskrbel za kak pobeg.  Tako se je tudi zgodilo, saj je v trenutkih, ko se je zdelo, da Škoda le s težavo obvladuje teren (kakor bi se igrišče postavilo “v hrib”), Yugo(Slovencem) uspelo pobegniti (1:0). Ves preostali del uvodne tretjine relija (nekateri udeleženi so ga menda imeli za maraton) je domačim uspevalo zadrževati priborjeno distanco, gostom pa kljub očitnim namenom ni uspelo pridobiti dovolj visokih vrtljajev, ki bi bili potrebni za lovljenje jeseniške mojstrovine.

V boksu zmagovitega moštva

So pa zato pri Škodi v boksih pred drugim delom dirke pošteno ogreli motorje in jih že takoj na uvodu v tretjino pognali z vso močjo. Yugo pa – kakor Yugo – ležerno je opazoval Čehe, ki so najprej prišli vštric (1:1), potem pa še prehiteli ponos tehnike na tej strani Alp (1:2). Je pa res, da na teh prostorih prebivajo trmasti ljudje, ki se ne pustijo teptati, še posebej ne tujcem! Tako sta bili vozili spet poravnani že po dobri minuti (2:2) in mrtvi tek se je nadaljeval. Obe dobro naoljeni “mašini” sta v nadaljevanju tudi še poskrbeli, da sta po enkrat tekmeca pustili v oblaku prahu.  Najprej so s pobegom poskušali fantje v Škodi 1000 (2:3), a je tokrat obraten napad uspel Yugu 45 (3:3 in 4:3). Je pa bilo vidno, da legendarna petinštiridesetica takega napora ne bo dolgo zmogla, saj se je na displejih (beri: na obrazih) začelo pojavljati vedno bolj izrazito rdeče opozorilo … Uradne osebe so k sreči še dovolj hitro označile zaključek druge etape, saj bi sicer kaj lahko prišlo do pregrevanja preveč obremenjenih motorjev.

Vuče napadalec

Rahla prednost Yugo(Slovencev) pred zadnjo etapo je napovedovala negotov zaključek dirke. Tako se je tudi zgodilo. Pričakovati je sicer bilo totalni napad Tisočice, a so se strategi v češki ekipi odločili drugače. Pisec teh vrstic sicer ne more vedeti, ali je šlo za odločitev na podlagi notranjih informacij, ali pa je kapetan češke ekipe preprosto sestavil zelo tvegano taktiko. Izkazalo se je namreč, da Škoda sicer ves čas pomalem diha za vrat Petinštiridesetki in čaka, da bo Zastavin motor dokončno odpovedal, a je Yugo kar zanesljivo branil svojo prednost. Zelo lepa priložnost za dokončen pobeg od zasledovalcev se je domači ekipi ponudila v trenutku, ko so si gostje prislužili edino kazen na dirki. Dogovor med organizatorji in ekipami pred samo tekmo pa je bil, da se vsak dosojen prekršek kaznuje z minuto parkiranja za kaznovano ekipo (beri: s kazenskim strelom). Izkazalo se je, da je Yugo(Slovencem) ob veselju nad gostujočo kaznijo nekdo v prtljažnik podtaknil pol tone originalnega izdelka iz Železarne, piscu teh vrstic pa naknadno ni uspelo ugotoviti, ali je šlo za izdelek jeseniške, ali tiste jeklarne iz Vitkovic (beri: jeseniški izvajalec je kazenski strel moral izvesti z železnim pakom). Komaj se je Yugu uspelo dobro premakniti, že so Čehi ponovno štartali (beri: kazenskega strela Jeseničani niso izkoristili). Vse do zadnjih dveh minut tretje etape (beri: tretjine) so tako Čehi upali, da bo Yugo crknil, ali pa mu bodo vsaj odpadla vrata (se še spomnite legendarnega napisa pod tapeto – “kakva plata- takva vrata“?), a do česa takega ni prišlo. Yugo pa kot Yugo – ležerno je bil presenečen, ko so ga tik pred ciljno črto Čehi ujeli (4:4). Ob tem so si vzeli tudi time-out in kaj hitro je postalo jasno, da si potomci dobrega vojaka Švejka na cilju Podmežaklo zelo želijo zmage. Na njihovo žalost in v veselje pregretih motorjev tako Škode 1000, kakor tudi Yuga 45, pa je sirena označila zaključek dirke še preden je prišlo do kake eksplozije, trganja ventilov, ali izpusta pare (beri: duše).

Kazenski strel z železnim pakom
Kazenski strel z železnim pakom

Ker pa je seveda zmagovalca etape vseeno potrebno razglasiti, so si sodniki morali ogledati foto-finiš. Beri: ekipi sta pristopili k izvajanju kazenskih strelov, tokrat z originalnim pakom iz trde gume. Yugo pa kakor Yugo – rešiti sta ga morala zadnja šoferja Pero in Raza (No.12). A kaj bi to – zmagi se ne gleda v zobe!

Zakaj ima Yugo grelce zadnjih stekel? Zato, da vas pozimi ne zebe v roke, ko ga porivate ...
Zakaj ima Yugo grelce zadnjih stekel?
Zato, da vas pozimi ne zebe v roke, ko ga porivate …

Čisto ob koncu seveda velja omeniti, da naš Yugo ni aktiviral vseh konjev, saj so v domačih stajah ostali nekateri zares pomembni. Njihova imena niso bistvena, vseeno pa bi povprečnemu ljubitelju kasaštva navrele solze v oči ob omembi manjkajočih – Miha, Kunco, Bine, pa še kdo …
Čehi so jo še dobro odnesli!

P.S. Mi smo šampioni sveta!

Opomba – še mnogo več fotografij si lahko ogledate na facebooku: KLIK

Pero:

 

Raza:

 

Tekst, foto in video: Marko L.