Piše: Marko Lukan
Piše: Marko Lukan

Tik pred koncem rednega dela tekmovanja v ligi EBJL, smo opravili pogovor z Gabrom Glavičem, trenerjem ekipe mladincev. Ekipa uspešno predstavlja ime jeseniškega hokeja v mednarodnem tekmovanju in se skozi vso sezono drži pri vrhu lestvice. Gaber Glavič je pred to sezono prevzel mesto glavnega trenerja ekipe, ki je po večini v lanski sezoni nastopala še v kadetski kategoriji.  Prej je s temi fanti skozi osem sezon deloval Aleš Sodja, ki pa sicer tudi v tej sezoni pomaga pri delu z ekipo kot pomočnik trenerja.

Pozdravljeni Gaber. Še nekaj tekem in za vami in ekipo bo redni del sezone. Kako so vas sprejeli fantje po tistem, ko so bili praktično skozi vso kariero vajeni Aleša Sodje?

Živijo. O tem prav posebej kaj dosti nisem razmišljal. Fante sem dobil v stanju, v kakršnem so bili, za njimi in trenerjem Sodjo je bila fantastična sezona, v kateri so v kadetski konkurenci državno prvenstvo osvojili suvereno, v mladinski pa se pod vodstvom Dejana Varla – po večini nekaj let starejšim – Celjanom v finalu odlično upirali. Sam sem na nek način začel na novo, vsak trener si mora svojo avtoriteto prislužiti in vzpostaviti sam.

IMG_3474[1]

Kako ocenjujete dosedanji del sezone v ligi EBJL?

Moj cilj pred sezono je bila uvrstitev v Play-off. Zavedal sem se, da bo to težka naloga. Pred mano in ekipo je bilo kup neznank in čakala nas je jesen, v kateri se bomo morali učiti. Pretežni del ekipe je šele prvo leto pri mladincih, čeprav imajo fantje seveda že kar nekaj izkušenj iz prejšnje sezone.  Kar se starosti tiče, bo sicer večina fantov še v naslednji sezoni igrala v tej kategoriji.

Ekipo sem dobro pripravil in uspešno smo startali v sezono. Po nekaj odigranih tekmah, ko smo vsi skupaj videli, da se z vsemi nasprotniki ob pravem pristopu lahko kosamo, so tudi fantje pridobili na samozavesti. V začetku zastavljen cilj smo tako dosegli že pet tekem pred koncem rednega dela tekmovanja, kar štejem za velik uspeh. Tak dosežek nam je dal dovolj časa, da smo si v zadnjem obdobju lahko privoščili nekaj sprememb v igri, spremenjenih peterk, novih pristopov in podobnega. V tem času smo veliko pozornosti posvetili igri z igralcem več, pa igri z igralcem manj in podobno. Nekatere stvari želim, da fantom zlezejo pod kožo, da pride tako rekoč do avtomatizma. Pa saj si nisem jaz izmislil teh stvari – tak je pač moderen hokej.

Trenutno vse kaže, da bomo redni del sezone končali na skupno drugem mestu v ligi. Ob kakem spodrsljaju drugih ekip, ali pa konec koncev tudi našem, se še lahko zgodi, da končamo tudi na vrhu lestvice, ali pa na tretjem mestu, kar pa ocene o zelo dobrem dosedanjem delu sezone ne bo spremenilo.

IMG_3466[1]

Kakšne so prednosti, kakšne pomanjkljivosti ekipe?

Predvsem smo v sezono vstopili zelo slabo pokriti na branilskih položajih. Nekaj fantov je prej igralo napadalce, a smo tekom sezone te zadeve lepo uredili. Prav dobro ni niti to, da imamo praktično samo dva igralca, ki sta t.i. nosilni letnik, vsi ostali so prvo leto mladinci. No, lahko pa seveda gledamo na to tudi obratno in je to naša prednost. Kakorkoli, marsikateri tekmec nas je pričakal z moštvom polnim starejših igralcev. Pa še to – v naši ekipi redno igra kar nekaj kadetov, v zadnjem času sem jih priključil še nekaj več. Naša pomanjkljivost je tudi zelo kratka klop. Vsaka poškodba se še kako pozna. Zaradi odlične fizične pripravljenosti smo se jim do sedaj v glavnem izogibali, seveda pa se nesreča in poškodba lahko pripetita prav vsakemu igralcu. Ob vsem skupaj je bilo seveda potrebno misliti tudi na rezultate v šolah, tako da smo se v začetku kar precej učili.

Skozi sezono smo z dobro fizično in mentalno pripravo prišli do faze, v kateri lahko z vsemi nasprotniki igramo trdo, na telo. Taka je tudi moja hokejska filozofija. Prav zadovoljen sem ob spoznanju, da smo na večini tekem dominirali, sami nadzirali potek dogajanj in prisilili nasprotnike v to, da so se prilagajali nam.

Pravite – na večini tekem. Je bila tudi kaka taka, na kateri je bilo drugače?

Resno nadigrali so nas le Madžari – ekipa MAC – na tisti tekmi Podmežaklo. Takrat nismo dali niti gola (rezultat je bil 0:3, op.p.), ves čas pa so gostje narekovali ritem igri. Fantje so se pravzaprav takrat prvič znašli v situaciji, ko jih je nekdo v nekaj prisilil. Kakor sem že prej povedal, smo bili v večini ostalih primerov od nasprotnikov hitrejši, agresivnejši, boljši. Tudi taktično smo bili dobro pripravljeni – razen seveda na omenjeni tekmi.

IMG_3483[1]

Ste se tudi sami na tisti tekmi česa naučili?

Ne bi rekel, da sem videl kaj posebno novega, pretresljivega. MAC nas je premagal zaradi tega, ker mi tisti dan nismo bili pravi. Vtis na tekmi je sicer bil, kakor da gostom nismo dorasli. Ob koncu tekme nisem imel problema s tem, da Madžarom čestitam za zmago. Svojim fantom sem rekel, da ni nobene panike. Sklonili smo glave in se vrgli na trening. Menim, da ob pravem pristopu lahko igramo enakovredno tudi z MAC-em.

Tudi sicer ste tistih nekaj malega točk v ligi izgubili proti madžarskim ekipam, z avstrijskimi ni bilo težav. Kako komentirate to?

Na Madžarskem je hokej eden od petih nacionalnih športov. Tako so se odločili na državni ravni. Podjetja so z vložkom v hokej oproščena plačila davkov in v zadnjem desetletju se je v ta šport steklo že ogromno denarja. Vsako leto v državi zgradijo kaki dve novi dvorani, vpis je izjemen. Vse to se enkrat mora poznati. Kar poglejte lestvico v ligi EBJL, madžarske ekipe so v samem vrhu. Na Jesenicah se z njimi borimo po svoje, delamo s tem, kar pač imamo. Vse skupaj pa kaže na to, da ne delamo prav slabo. Sicer pa pravim takole – dobro je, da smo tisto tekmo proti MAC-u izgubili. Dobro je tudi, da smo jo izgubili na način, na kakršnega smo jo pač izgubili. Zaradi tega se je pred to izjemno skupino fantov postavila nova, zahtevna naloga. Dobili so oviro, ki jo bodo morali še preskočiti in za morebiten uspeh trdo garati.

Avstrijci pa občasno proti nam niso igrali v povsem popolnih postavah, saj njihovi fantje igrajo tudi ligo EBYSL (EBEL različico v U20 varianti, op.p.). A menim, da mi česa bistvenega niso skrili. Morda še največ Red Bull Salzburg, ki ima seveda v pogonu kup hokejistov, ampak s tem se ne obremenjujem prav dosti. Mislim in delam predvsem na igri svoje ekipe.

IMG_3476[1]

Pa slovenska konkurenca?

V naši skupini lige EBJL je tudi združeno moštvo Triglava in Olimpije. V štiriindvajsetih tekmah smo mi zbrali 64 točk, oni pa ob tekmi več 37 točk (pogovor je bil opravljen pred potjo mladincev Jesenic na tekmo v Miskolc, op.p.). Maribor se je v skupini C ustavil pri 20 osvojenih točkah, kaj naj rečem? Kakor sem povedal že prej, se z drugimi ne ubadam. Svojim fantom pa vedno pravim, da jih ob pomanjkanju pravega pristopa lahko premaga prav vsako moštvo v ligi. Konec koncev smo kako tako neprijetno izkušnjo z moštvom, ki mu v ligi ne gre najbolje, doživeli tudi sami. Vse to je stvar hokejskega zorenja.

Kakšni so torej načrti za končnico v ligi EBJL? Je mogoče že govoriti tudi o načrtih za prihodnjo sezono?

O konkretnih načrtih v Play-offu seveda težko govorim. Lahko pride do kake poškodbe, bolezni, ali kake druge težave, pa ekipe ne bom imel popolne. Če zdajle napovem kak odmeven dosežek, pa nam v prihajajočem obdobju ne uspe, me bodo ljudje vlekli za jezik. Vseeno pa lahko rečem, da je dosedanji potek sezone naše apetite po visoki uvrstitvi močno zvišal. Potrudili se bomo, da v končnici pridemo čim dlje. Če se bo pokazala priložnost za zmago, pa jo bomo seveda z obema rokama poskušali izkoristiti. Ampak še enkrat povem – gremo počasi, korak za korakom.

Po kakšnem sistemu pa poteka končnica?

Osem ekip bo nadaljevalo s tekmovanjem. Glede na skupno končno uvrstitev v rednem delu tekmovanja, se bodo moštva razdelila po parih – prvi z osmim, drugi s sedmim in tako naprej. Igra se na dve zmagi. Višje uvrščena ekipa v rednem delu tekmovanja igra prvo in morebitno tretjo tekmo doma. Upam torej, da bomo Podmežaklo videli še kar nekaj dobrega mladinskega hokeja!

IMG_3478[1]

Bova rekla še kako o prihajajoči sezoni, ali bova pustila te pogovore za čas po končanju aktualne?

Razmišljam o tem, da bi s temi fanti nastopil v ligi EBYSL (EBEL U20). To so si s svojimi igrami, predvsem pa s svojim odnosom zaslužili. V tem primeru bi v fizičnem smislu pridobili še več, pošteno bi morali delati tudi na taktiki. O tem razmišljam ne glede na to, kako daleč bomo prišli v letošnji ligi EBJL. V primeru, da bi Jeseničani po nekaj letih spet sodelovali v tekmovanju EBYSL, bi se v domačo jato menda vrnilo tudi nekaj fantov, ki trenutno igrajo v tujini. Tako vsaj upam. Odločitve o tem – torej o prijavi v tekmovanje – seveda še ni in je tudi ne more biti, saj moramo najprej počakati kakšna tekmovanja bodo razpisali Avstrijci. Odprtih opcij je še veliko, tudi ta, da bi organizirali tekmovanji U17 in U20. Počakajmo torej.

Napoveduje se tudi sodelovanje članske ekipe v višjem nivoju tekmovanja in brez dvoma bomo naredili vse, da tudi naši fantje od vsega skupaj odnesejo kaj koristnega.

Reciva še kak stavek o tekmovanju v kategoriji U19 državnega prvenstva, v katerem ste sodelovali s skoraj identično ekipo, okrepljeno sicer z nekaj starejšimi fanti. Je bila to v redu izkušnja?

Prav gotovo je bila. Za našo ekipo je tako tekmovanje pomenilo velik plus. Ti moji fantje bodo počasi prišli na prag članskega hokeja. Stik z nekaterimi igralci, ki igrajo v tej kategoriji, sicer pa so že del članskih ekip, je lahko samo pozitiven. Na kakšen način smo izpadli v polfinalu DP proti Olimpiji raje ne bom komentiral, sem pa generalno gledano z opravljenim zadovoljen.

IMG_3131[1]

Pa menite, da bi bili – če bi se stvari v polfinalu razpletle drugače – dostojen nasprotnik Triglavu v finalu? Kakor vemo, je Triglav Olimpijo odpravil kar suvereno …

Zadeve so se razpletle, kakor so se razpletle. Nikoli ne bomo vedeli, kako bi odigrali v finalu mi. Se pa spomnim, kako smo proti Triglavu odigrali na tekmi rednega dela DP Podmežaklo, ko smo zmagali s 5:2. Menim, da bi se lahko enakovredno borili za naslov državnih prvakov, ampak … kakor pravim … s to zadevo sem zaključil.

Zaključiva torej najin pogovor s krajšo generalno oceno dela z ekipo mladincev v tej sezoni.

Predvsem je ekipa fizično izredno napredovala. Na tem je bil pravzaprav poudarek skozi vse obdobje odkar sem s fanti začel delati. Rekel bi, da smo tudi drsalno še boljši, pa že prej seveda fantje niso bili slabi. Na mednarodni sceni smo prav gotovo naredili korak naprej, na nas samih pa je, da v primernem stilu pritečemo še v cilj.

Gaber hvala. Pa veliko sreče v nadaljevanju sezone!

Hvala tudi vam.

Foto: Marko L.