Za nami je že drugi derbi slovenskih predstavnikov v EBYSL. Tudi tega drugega so dobili jeseniški hokejisti, ki pa v srečanje niso krenili najbolje. V iskanju ritma, ki so ga držali pred reprezentančnim odmorom, so veliko grešili in s kar nekaj sreče in po zaslugi vratarja Jureta Pavliča, na odmor šli z zaostankom le enega zadetka. V drugem delu so bili Jeseničani boljši, ob dveh zadetkih pa so bili blizu cilju še nekajkrat. Zadnji del je bil nekoliko bolj taktičen, v končnici pa so železarji potrdili zmago z zadetkom v prazno mrežo.

img_2060-800-x-552
Mitja Koren na delu (foto: Drago Cvetanovič)

Osrednji osebi derbija sta bila zanesljivo oba vratarja. Mitja Koren pri domačih in Jure Pavlič v gostujoči ekipi sta delala sive lase napadalcem. Vsak iz svoje perspektive sta tudi spremljala dogodke na ledu. Nekaj več napak pri obeh ekipah je lahko pripisati tudi reprezentančnemu odmoru, saj je bil dvoboj na nižji ravni, kot tisti na Bledu, kar je v uvodu pogovora izpostavil Mitja Koren, ki je ravno v napakah svoje ekipe videl vzrok za poraz: “Napak v igri  je bilo veliko na eni in drugi strani, žal pa smo jih mi premalo izkoristili. Marsikaj bo potrebno popraviti v naši igri, če bomo želeli ta derbi zmagati. Tudi smola se nas je držala. Ob tretjem zadetku me je podaja izza gola zadela v drsalko, plošček pa je končal čez golovo črto.  Ta dvoboj je dvoboj dveh izenačenih ekip, kjer  o zmagi malo odloča tudi sreča, ki je mi to pot nismo imeli dovolj.”

img_2023-758-x-800
Jure Pavlič zbran in na mestu (foto: Drago Cvetanovič)

Boljše volje, pa tudi bolj kritičen je bil jeseniški vratar Jure Pavlič. Če je morda bilo junakov na ledu več, je Jure zanesljivo junak vsaj prvih 20 minut. “Prva tretjina je bila obupna, imeli smo več sreče kot pameti, saj bi lahko prejeli vsaj pet zadetkov. Izvlekli smo dober rezultat iz prve tretjine, v garderobi pa nam je trener Marjan Kozar vcepil drugačen pristop in s treznimi glavami smo krenili v nadaljevanje te tekme. To se je hitro poznalo tudi na rezultatu, ampak v tretji tretjini smo spet popustili. To ni naša igra, kljub zmagi, je to potrebno poudariti,” je dejal jeseniški čuvaj mreže.

Že uvertura finala EBYSL?

Ni jih malo, ki so prepričani, da je slovenski derbi pravzaprav dvoboj, ki bo dal tudi prvaka EBYSL. Pa to ni le glas navijačev s tribune, očitno so takih misli tudi igralci. Če so nekateri nekoliko previdni pri izjavah, pa ljubljanski napadalec in tudi strelec na včerajšnji tekmi Jaka Zdešar jasno pove, da pričakuje slovensko finale: “Na ledu sta se borili dve enakovredni ekipi, Jeseničani pa so imeli nekaj več sreče pri realizaciji. Nam je zmanjkalo nekaj malega na koncu in ni nam uspelo ujeti nasprotnika. Ampak vidi se, da sta obe ekipi v vlogi favorita tega prvenstva. Prepričan sem, da bosta ti dve ekipi prišli iz naše skupine v polfinale in da se bomo nato srečali tudi v finalu, ker smo boljši od vseh.” Zdešar se je izkazal tudi z zadetkom, ki je bil dosežen na podoben način, kot ga je pred njim dosegel Jaka Podrekar. “Gre v bistvu za identičen zadetek. Hiter prenos igre, podaja na sredino in napad na gol, zaključek pa s strelom med nogama,” je Jaka Zdešar opisal svoj in zadetek Jaka Podrekarja.

img_2092-800-x-720
V medsebojnem dvoboju Žan Zupan in Jaka Zdešar (foto: Drago Cvetanovič)

Žan Zupan pa je igralec, ki je s svojimi zadetki odločil že drugi derbi. Ob odločilnem zadetku na Bledu, je to pot prispeval zadetek za vodstvo, ki ga železarji niso več izpustili iz rok, za konec pa je z zadetkom v prazno mrežo odločil negotovost in dramo, ki je vladala na koncu tekme. “Na začetku derbija nismo občutil tiste evforije in naboja, ki smo ga občutili na Bledu. Morda je k temu pripomogla veliko bolj polna blejska dvorana in pa to, da je takrat šlo za prvi uradni derbi v prvenstvu. Pretekli derbi je bil po moji oceni bolj napet, čeprav se je tudi v Ljubljani na koncu izkazalo, da smo bili ves čas blizu eni drugim, rezultat pa se je gibal zelo podobno kot na Bledu. Take dvoboje lahko pričakujemo tudi v bodoče, čeprav je bil naš začetek zelo slab, z zelo zategnjeno zavoro. Po prvi tretjini smo se zbrali, dogovorili o igri v naprej in tekmo uspešno pripeljali do konca,” je pogled na dogodke na ledu Kranjčana Žana Zupana.

img_2070-648-x-800
Če ni zlom, ni poškodba je očitno tudi Juretov moto (foto: Drago Cvetanovič)

Vsi sogovorniki so poudarili, da je bil dvoboj na Bledu veliko bolj emotiven, nabit z energijo. Pa vzroke ne najdejo v reprezentančnem odmoru, ampak v vzdušju v dvoranah. “Na Bledu je bilo 600 navijačev, tukaj pa 100 gledalcev. Na Bledu so ljudje navijali, tukaj pa ob kakšni akciji dobimo aplavz,” je bil razočaran nad obiskom Tivolija Jaka Zdešar. A to je le eden od štirih skoraj identičnih pogledov. Hokej se igra za ljudi in ti mladeniči igrajo hiter in kvaliteten hokej. Gre za tehnično dovršeni ekipi, ki upravičeno, kot je že poudaril Zdešar, ciljata na medsebojno finale. Njihova igra ni usmerjena v dobiček, ampak v preigravanje nasprotnika. Pri teh fantih prednjači športni cilj.

Posebne vrste junak pa je bil to pot Jure Stan. Branilec je že na tekmo prišel z bolečinami v hrbtu, nato pa ob dvoboju z Mihom Pesjakom staknil grdo ureznino po obrazu, ki jo je povzročilo rezilo drsalke. A to ga ni ustavilo in je srečanje dokončal. In po tem se pravi hokejisti ločijo od drugih športnikov. Jure Pavlič je bil navdušen nad delom soimenjaka in kolega v ekipi: “Vsa čast Juretu. Tudi ko mu je tekla kri, je še naprej igral in se boril za ekipo. Boli ga v križu, dobil je grdo poškodbo po obrazu, ampak je vztrajal do konca.”

Tekst & foto: Drago Cvetanovič

[nggallery id=30]