Pravijo, da je najlepši čas v letu praznični december. A hokejisti se s tem ne strinjamo popolnoma. Čas treh decembrskih dobrih mož je sicer resda poseben, ampak resnično čarobni čas za nas nastopi, ko se začno tekmovanja v končnicah. Prav za ta čas trdo delamo, se odrekamo, vlagamo trud, čas in žrtvujemo marsikaj vse od pretekle pomladi, ko so se začele prve priprave na novo sezono. Podobno, kot trije dobri možje obdarujejo pridne otroke v veselem decembru, obstaja tudi za hokejiste darilo ob koncu sezone. Ni ovito v bleščeč papir in na njem ni mašne; ovito je v znoj, utrujenost, včasih tudi kri in solze, a posuto z najlepšim dodatkom – veseljem v mladih očeh. Imenuje se pokal za osvojitev državnega naslova. Vsakomur pa to darilo ni dostopno, sama pridnost ne zadošča. Potrebni so osredotočenost, dnevna forma, znanje, fizična pripravljenost in velika doza tiste znane gorenjske trme, po kateri smo v železarskem mestu znani že desetletja. Potrebno je tudi obilo poguma, v hokejskem žargoni mu včasih rečemu kar po moško – jajca. Je že prav, če ob tem omenimo tudi potreben ščepec sreče, tudi to je včasih potrebno imeti. Ampak – saj veste kako pravimo športniki – srečo si je potrebno prislužiti. 

V minuli sezoni nobena od naših kategorij ni osvojila naslova državnih prvakov. To je dvignilo marsikatero obrv, aktiviralo dežurne nergače in sprožilo sumničenja o “ne dovolj dobrem delu” v našem društvu. Ampak taki nergači pozabljajo en bistven detajl – v preteklih desetletjih se je trdo delalo le v dveh hokejskih okoljih v Sloveniji. Od osamosvojitve dalje pa so z enako vnemo k stvarem pristopili tudi v t.i. manjših hokejskih okoljih, kjer s svojim delom dokazujejo, da so tradicionalnima velikanoma iz Podmežakle in Tivolija najmanj enakovredni. To dokazujejo posamezni naslovi v mlajših kategorijah, ki so jih v tem času osvojili v Kranju, Zalogu, na Bledu in v Celju, prav dosti pa pred nekaj sezonami do naslova ni manjkalo v mladinski kategoriji niti Mariborčanom. Zaustavili so jih prav – Jeseničani. Še enkrat torej – ni sezona brez osvojenega naslova znak slabega dela Podmežaklo, pač pa znak odličnega dela v tudi drugih okoljih. Prav zaradi tega je potrebno končnim zmagovalcem – kadar to pač niso fantje iz Podmežakle – iskreno stisniti roke in jim od srca čestitati, kajti tudi nasprotniki v svoj cilj vgrajujejo vse zgoraj zapisano. Ob tem pa se je seveda potrebno še z večjo vnemo zapoditi k odpravljanju pomanjkljivosti in uresničevanju cilja v prihodnji sezoni … In prav zaradi pravkar opisanega, je vsak naslov državnih prvakov – ki pa seveda je cilj vsake ekipe – še toliko več vreden!

Kako torej stojijo naše ekipe pred končnicami (nekatere so medtem z le-to že začele)?

Mlajši dečki (U12) so skozi celotno sezono v svojih predstavah počasi rasli. Redni del prvenstva so sicer končali na petem mestu prvenstvene lestvice, vendar pa sta pred varovanci trenerja Luke POGAČNIKa tudi moštvi iz avstrijskega Beljaka in hrvaške prestolnice. Kar se tiče slovenskih ekip, so mlajši dečki osvojili tretje mesto ter za seboj pustili ekipe iz Zaloga, Kranja, Maribora, Celja in (HDD) Bled-a. Rangirani so torej nekako na tretje mesto po kvaliteti. S četrtfinalnim tekmecem (HDK Maribor) so v tem času v dveh tekmah (3:2 in 7:1) zanesljivo opravili, v polfinalu pa jih čaka moštvo HKMK Bled-a. V primeru, da bi Blejce presenetili, bi realna pričakovanja – zgrajena na osnovi sestave in kvalitete ekipe – najbrž že presegli. Ampak – zakaj pa jih konec koncev ne bi? O morebitnem finalnem nasprotniku je zato nehvaležno kalkulirati, je pa v prvenstvu mlajših dečkov letošnji nesporni favorit ekipa Olimpije.

U12 redni del

Dečki (U14) trenerja Aleša SODJE so v rednem delu prvenstva – eni neodigrani tekmi navkljub – osvojili prvo mesto v konkurenci kar dvanajstih moštev. Za vrat jim je dihala ekipa Olimpije, s katero so železarji v prvenstvu eno tekmo izgubili in eno zmagali. Ekipa je s četrtfinalnimi tekmeci, ekipo iz Celja, opravila ekspresno v dveh tekmah (5:0 in 14:5). V polfinalu ekipo čakata najmanj dve tekmi proti ekipi HKMK Bled B, o finalnem nastopu pa ne bomo špekulirali, saj je najprej potrebno reči hop (zmagati v polfinalu) in šele nato skočiti (nastopiti v boju za naslov prvakov). Ima pa ekipa v sebi dovolj potenciala za najvišje dosežke.

U14 redni del

Kadeti (U16) so redni del sezone pod vodstvom Dejana VARLa končali na drugem mestu, tik za ljubljansko Olimpijo. Tudi kadeti so eno tekmo proti moštvu iz Tivolija dobili (sicer po kazenskih strelih) in eno izgubili. Precejšen del prvenstva je ekipa prebila na prvem mestu prvenstvene lestvice in ga ob koncu izgubila prav po zadnji (zaostali) odigrani tekmi Ljubljančanov. Pri tem je potrebno opozoriti, da gre v prvenstvu kadetov za zelo izenačeno tekmovanje, kjer je vsaj šest ekip sposobnih premagati druga drugo, tako da je napovedovati dosežke silno nehvaležna naloga. Ekipa je pod vodstvom trenerja, ki z njo v letošnji sezoni dela prvič, prikazala precejšnja nihanja – od navdušujočih predstav, pa vse do takih, ko so se fantje, predvsem pa njihov trener, spraševali, če sploh še znajo igrati hokej. Taka nihanja so nasploh značilna za to generacijo že skozi ves njihov hokejski razvoj. Pošteno sestavo ekipe skozi sezono oblikujejo tudi poškodbe, nekatere težave z (ne)disciplino pa je trener tudi razrešil. Prvi (četrtfinalni) nasprotnik železarjev v končnici je ekipa HDK Maribor, določeni pokazatelji pa kažejo na to, da je ekipa v tem trenutku v vzponu forme. Kaj bo to prineslo v nadaljevanju prvenstva,  bomo seveda videli, so pa fantje ob optimalni pripravi in osredotočenosti sposobni tudi najvišjega dosežka.

U16 redni del

Ekipa, ki je Jesenice zastopala v prvenstvu mladincev (U18), je ob koncu rednega dela tekmovanja – po neresnem izstopu HKMK Bled-a iz tekmovanja sredi sezone – osvojila peto mesto, pri tem pa je skozi zimo razen Založanov na posameznih tekmah premagala prav vsa moštva, ki so bila uvrščena pred njo. O sestavi ekipe smo skozi sezono pisali že večkrat, ponovimo pa le, da je šlo v prvi vrsti za nabiranje izkušenj in razbijanje strahu pred starejšimi in fizično močnejšimi nasprotniki. Potrebno je vedeti, da so v nasprotnih ekipah pogosto igrali fantje, ki imajo izkušnje (in redni igralni čas) v mednarodnih tekmovanjih, v določenih moštvih pa so igrali tudi fantje, ki že igrajo članski hokej. V nasprotju z navodili, ki jih je za tekmovanje v končnici pred nekaj dnevi izdala HZS, po novem ekipa Crvene zvezde vseeno ne bo nastopala, saj bo v Srbiji v prihodnjih dneh svetovno prvenstvo v kategoriji U18, v skupini kjer igralci Crvene zvezde (Srbije) pač igrajo. Koliko je resno večkratno spreminjanje pravil skozi sezono, naj si mnenje oblikuje bralec sam. Katero mesto bodo torej osvojili mladinci, ki so tako že avtomatsko uvrščeni v polfinale državnega prvenstva? Cilj je jasen!

U18 redni del

Ekipa U20, ki jo vodi Gaber GLAVIČ, je v rednem delu tekmovanja osvojila prvo mesto  v svoji tekmovalni skupini. Edini resnejši nasprotnik v skupini so železarjem bili hokejisti kranjskega Triglava, ki pa so jih fantje v rdečih dresih praviloma premagovali. V točkovnem smislu je Glavičevo moštvo v celotni ligi v konkurenci osemnajstih ekip osvojilo peto mesto in se v tekmovanju moštev iz petih držav (poleg Slovenije še Češke, Avstrije, Madžarske in Hrvaške) trdno zasidralo v mislih nasprotnikov kot nevaren in vsega spoštovanja vreden nasprotnik. Njihov prvi nasprotnik v končnici bo ekipa Znojma, ki je v skupini A zaostala za tekmeci iz Salzburga (Red Bull) in Budimpešte (MAC), v točkovnem smislu pa je bila po 37 odigranih tekmah rednega dela tudi daleč za železarji (77-63). Do kam lahko seže ekipa v mednarodnem tekmovanju EBYSL? Tudi v tem primeru velja, da si ekipa – sestavljena iz v veliki meri 16 in 17-letnikov – šele nabira izkušnje. Prava, resnična nevarnost ostalim sodelujočim, bo ta ekipa šele v prihajajočih sezonah. Seveda pod pogojem, da bo ostala skupaj. Vseeno pa je v njej dovolj dinamita in znanja, da povzroči škodo v katerikoli obrambi v ligi. Ali bo to prineslo kako zmago v posamezni bitki, morda v večih, ali pa celo zmago v vojni, če uporabimo vojaški žargon, pa je seveda nehvaležno napovedovati. 

U20 redni del

Ob koncu – a seveda ne najmanj pomembno – pa lahko omenimo tudi uspešno delo v kategoriji drsalne in hokejske šole ter uspešno predstavljanje železarskega hokeja na turnirčkih selekcij U8 in U10. Ponosni smo na te otroke!

Prihajajo torej najpomembnejši tedni pričujoče tekmovalne sezone. Ali se bo v kakem od primerov končala s širokimi nasmehi na obrazih in pokalom v vitrinah, je nemogoče prerokovati. Taki zaključki so pač odvisni od prevelikega števila faktorjev, ki smo jih uvodoma že zapisali. Ne glede na “izkupiček”, ki ga bodo selekcije preštevale čez nekaj tednov, pa bomo v HD Jesenice nadaljevali s svojim delom po trdno začrtani poti. Saj veste: Jeseničani ne sledimo – mi vodimo! 

Vabimo vas tudi k izpolnjevanju kratke ankete …
Tekst: Marko L.