Piše: Marko L.
Piše: Marko L.

Miha Rebolj se v prihajajoči hokejski sezoni podaja v četrto leto svojega mandata kot predsednik društva HD Jesenice Mladi. Po koncu sezone 2015-16 bo sledila volilna skupščina, predsednika pa smo pred zadnjim letom mandata povabili na daljši klepet in mu zastavili kopico vprašanj. Odgovori bodo prav gotovo zanimali marsikoga v jeseniški, pa tudi slovenski športni, predvsem seveda hokejski javnosti.

Miha pozdravljeni. Kako ste kot predsednik videli opravljeno v HD Jesenice v minuli sezoni?

Živijo. Pred kratkim minula sezona je bila zares polna dogajanj. V HD Jesenice smo uvedli kar nekaj novosti. Zelo ponosen sem, da smo izpeljali obmorske priprave v Pineti, v katerih je sodelovalo 30 otrok. Tudi za letos imamo 34 prijavljenih otrok, tako da ocenjujem, da se je zadeva lepo prijela. V lanskem juniju smo v okviru društva poskrbeli tudi za ogled tekem finala Stanley-evega pokala. Ocenjujemo, da si je pet tekem v dvorani Podmežaklo ogledalo okrog 1800 ljudi, to pa je kar lepa številka. Seveda ne moremo niti mimo prvega hokejskega kampa za otroke, ki smo ga pripravili v uvodu v prejšnjo sezono. Sodelovala sta tudi aktivna reprezentanta David Rodman in Anže Kopitar, pa trenerji, ki so bili v preteklosti del slovenske hokejske zgodbe. S pripravami na ledu za vse kategorije smo začeli že v začetku avgusta. Kolikor daleč mi seže spomin je to najzgodnejše obdobje, v katerem so kdaj na Jesenicah na led zadrsale mlajše kategorije. Dopolnili smo tudi trenersko ekipo, tako da sta na ledu v vsaki kategoriji vsaj dva trenerja. V društvu smo redno zaposlili tudi Dejana Varla. Pri tem so nam zelo prav prišla namenska sredstva iz t.i. Programa za šport. V drugem tednu septembra smo izpeljali drsalni tečaj in z vsemi kategorijami uspešno zaključili državno prvenstvo. Uvedli smo tudi suhe priprave pod vodstvom atletskega trenerja. Obstaja obojestranski interes, da se sodelovanje z njim raztegne na več sezon. Najbrž sem pozabil še na kako zadevo, a nekako o teh stvareh razmišljam kot predsednik društva.

Vse pravkar omenjene aktivnosti bomo izpeljali tudi v prihajajoči sezoni.

Ko že ravno omenjava hokejski kamp – kako komentirate, da bosta letos Podmežaklo kar dva kampa drug za drugim (kamp HD Jesenice in kamp Anžeta Kopitarja, op.p.)?

Iz vsega skupaj ne želim delati kake drame. Kar se tiče HD Jesenice, smo bili zainteresirani za nadaljevanje sodelovanja iz lanske sezone. Že v prvih mesecih letošnjega leta smo vse sodelujoče iz minule sezone obvestili o podrobnostih letošnjega kampa.  Z nekaterimi udeleženci smo našli skupni jezik, z drugimi ne, a tako pač je. Odgovore zakaj tako, boste pač morali poiskati na drugem naslovu. Nekaj prijav za letošnji kamp HD Jesenice smo že zbrali, večino pa pričakujemo v juliju. Tako je bilo tudi lani.

Kako ocenjujete dosežene tekmovalne rezultate?

Ni moja naloga, da ocenjujem rezultate. Za le-te so odgovorni trenerji posameznih kategorij, ki po končani sezoni pripravijo tudi poročila. Takole čez prst bi rekel, da sodelovanje v treh finalih državnega prvenstva od štirih kategorij, v katerih smo tekmovali, nikakor ne more biti neuspeh. Sploh, ker smo imeli nekoliko slabše nosilne letnike. V letošnji sezoni se bo to obrnilo in videli bomo kaj bo to pomenilo v rezultatskem smislu. Sicer pa sem že mnogokrat poudaril, da sami rezultati niso prvotnega pomena, čeprav je seveda lepo zmagovati. Bolj bi rekel, da dajemo poudarek na vzgajanju, na grajenju osebnosti hokejistov in gradnji ekipnega duha.

Pa vseeno, v oči bode neuspeh v kategoriji U14. Imate kak komentar?

Verjamem, da se tudi fantje v omenjeni kategoriji trudijo in si želijo. Očitno pa se je z njimi v preteklosti na neki točki delalo preslabo in veliko trdega dela bo potrebnega, da se te zadeve ujamejo, če se tako izrazim. Verjamem pa, da so fantje sposobni boljših dosežkov. No, je pa tudi res, da čisto vsaka kategorija pa pač ne more biti iz šampionskega testa. Fantje naj pod vodstvom trenerja še naprej pridno delajo in videli bomo kam nas/jih bo to pripeljalo.

Kako pa vidite nastope v ligi EBJL? Tudi sami ste kot igralec imeli obilo mednarodnih izkušenj. Je tako sodelovanje koristno?

V ligi EBJL smo igrali z večinoma kadetsko ekipo, saj nam je dovolj starih mladincev pač primanjkovalo. Rekel bi, da so nastopi pokazali, da se s konkurenco na t.i. EBEL območju brez dvomov lahko kosamo. V minuli sezoni smo se s tujimi nasprotniki sicer pomerili le po enkrat, nekoliko več pa smo igrali s slovenskimi klubi. Kakor zadeve kažejo v tem trenutku, se bomo z mladinci v prihajajoči sezoni z vsakim tujim klubom srečali po enkrat doma in enkrat v gosteh. To sicer prinese večje stroške, a brez primerjanja s tujo konkurenco pač v današnjem času ne gre. Potrebno je ostati v stiku z mednarodnim okoljem. To velja tako za jeseniški, kakor tudi slovenski hokej v celoti. Nismo tako močni, da bi se lahko zapirali v svoje meje.

Kaj pa se dogaja, oziroma se je dogajalo  s kategorijama U24 in U19?

Ne bi govoril o kategoriji U24. Bolj se bo uveljavil izraz EBEL2. Gre za poizkus vodstva lige EBEL, ki je z analizami ugotovilo, da igralci v obdobju po končani mladinski kategoriji v članskih ekipah ne dobivajo dovolj priložnosti za igro. EBEL ligaši so seveda polni tujcev in mladi težko dobijo priložnost za sodelovanje, posledično pa se dogaja velik osip igralcev. Na Jesenicah žal v tem trenutku EBEL ligaša nimamo, se pa tudi ubadamo z osipom igralcev. Projekt v prihajajoči sezoni še ne bo zaživel, bo pa menda pripravljen za prihodnjo sezono 2016-17. Sam ga toplo pozdravljam, marsikateremu igralcu bo na ta način omogočeno nadaljevanje kariere. Na Jesenicah sicer še nismo iskali odgovorov o tem kdo in kako bi bil zadolžen za EBEL2, najbrž pa bo potrebno sodelovanje obeh delujočih društev.

Kar pa se tiče kategorije U19, pa bi rekel samo to, da smo v Sloveniji zopet nek unikum v svetu. Take kategorije ni nikjer drugje. Očitno pa določenim krogom v Sloveniji ustreza, da taka kategorija obstaja, saj le na ta način lahko podaljšujejo uspehe določeni generaciji. Kdor je v zadnjih letih sledil spremembam v strukturi tekmovanj v mlajših kategorijah, bo hitro ugotovil od kod prihajajo težnje po takih spremembah.

Sicer pa bi omenil tudi, da se na EBEL območju pripravlja tekmovanje U16. Na ta način bo konstantna primerjava s primerljivimi sredinami omogočena tudi kadetom. Gre za odlično zamisel, ki pa seveda sproža nova vprašanja in naloge za vodstvo društva.

Slišati je bilo govorice, da bo – po nekaj sezonah odsotnosti – v ligi EBYSL Jesenice znova zastopala tudi ekipa U20. Kako je s tem?

Za sestavo take ekipe na Jesenicah v tem trenutku nimamo dovolj lastnega kadra. Tekmovanja U20 v okviru HZS-ja ni. Iz že prej omenjenih razlogov (premalo možnosti za mlade igralce in osip) smo ponovno začeli razmišljati o ekipi U20. S tem v zvezi so stekli pogovori s Triglavom in Bledom. Radi bi namreč ponudili nekaterim fantom iz teh klubov možnost igranja v ligi EBYSL, na ta način pa bi tudi sami popolnili svojo kadrovsko vrzel. V obeh okoljih se v času pogovorov še niso odločili, ali bodo s člansko ekipo nastopali v ligi INL. V tem primeru bi seveda potrebovali večino fantov, ki bi jih mi vključili v ekipo U20. Sodelovanje v obeh tekmovanjih fizično ni mogoče, saj lahko ekipa v ligi INL v istem dnevu denimo gostuje v Feldkirchu, ekipa U20 pa igra tekmo nekje na Madžarskem, ali pa konec koncev Podmežaklo. Za sestavo ekipe U20 bi potrebovali nekako 15 fantov nosilnega letnika, na Jesenicah pa je takih – če se ne motim – šest. Potrebovali bi tudi dva vratarja. Nekaj domačih bi lahko po potrebi sodelovalo tudi iz kategorije U18. Tudi tukaj pa velja, da za posamezne igralce sodelovanje v obeh tekmovanjih preprosto fizično ni možno. Do dogovorov žal ni prišlo pravočasno, saj so prijave za ligo EBYSL že zaključene. Danes vemo, da sta se ekipi Triglava in Bleda sodelovanju v ligi INL odpovedali, tako da vse skupaj smatram za zamujeno priložnost.

Sledite našim fantom, ki so v zadnjih letih odšli v druga okolja in bi še lahko igrali v kategoriji U20?

V drugih okoljih so v tem trenutku primerni za igranje Krašovec, Srpčič, Kraigher, Tomaževič, Hadžić in brata Jeklič. Upam, da mi ni kdo ušel iz misli. S temi fanti bi skorajda že sami sestavili zelo konkurenčno ekipo za tekmovanje EBYSL. Zadeve pa pač so, kakršne so. Nekateri iščejo nove izzive v tujih okoljih, drugi so sredine spremenili zaradi šolanja, pri kom tretjem gre morda za kak tretji razlog.  Vedno je kup razlogov, zakaj fantje zapustijo domačo jato. Prav gotovo pa bi bil vesel, če bi vsi ti fantje lahko spet zaigrali doma.

Kakšno pa je sodelovanje s šolami, ki jih obiskujejo hokejisti HD Jesenic?

Do mojih ušes niso prišle nobene omembe vredne težave. Menim, da je na šolah dovolj posluha. Spraševanja in pisanje kontrolnih nalog se po potrebi dajo prestaviti. Ne pravim,da bi se hokejisti morali posluževati teh prijemov, včasih pa seveda pridejo prav. Sicer pa trdno stojim pri mnenju, da je izobrazba najpomembnejša. Kariera hokejista se prej ali slej konča, izobrazba pa ostane za vedno.

Kako danes gledate na svoje izjave izpred nekaj let, da je vaša vizija sodelovanje s člansko ekipo v ligi EBEL?

Dvakrat sem poskušal obuditi zadevo. Očitno razmere takrat projektu niso bile naklonjene, niso bile dozorele. Dozorele niso niti danes, a je najbrž že prav tako. Nisem pristaš prehitrih preskokov. Pred leti so nekateri sanjali tudi ligo KHL na Jesenicah, a to so v teh razmerah povsem nerealne zadeve. Z ekipo veteranov in nekaj aktivnimi hokejisti, ki po zatonu legendarnega HK Jesenice niso več imeli kje igrati, smo obdržali članski hokej na Jesenicah živ. Prav je, da se spomin na to ohrani. Iz vsega skupaj je kasneje nastal t.i. Team Jesenice, v lanski sezoni pa tudi HDD Jesenice. Tudi v tej obliki članski hokej očitno še ni sposoben sodelovanja v ligi EBEL, prav gotovo pa bi to moral biti cilj. Le tako ima tudi početje v mlajših kategorijah pravi smisel, otroci pa ob ogledu tekem in kvalitetnih igralcev še dodaten zagon. Nisem pa želel kakorkoli kritizirati dela članske ekipe, s katero v HD Jesenice dobro sodelujemo.

Lahko kaj več poveste o tem sodelovanju?

Predvsem gre za sodelovanje trenerjev, ki imajo pač skupno garderobo. Tudi s predsednikom HDD-ja Anžetom Pogačarjem se večkrat slišiva in skupaj razrešujeva konkretne zadeve. Moje mnenje je, da bi v delo s člansko ekipo še nekoliko več morali vključevati naše mlade igralce, a še enkrat ponavljam, da se v politiko delovanja HDD-ja ne želim vmešavati. Kot lep zgled sodelovanja bi omenil skupni nastop obeh klubov pri enem od sponzorjev. Uspešen nastop. Najbrž bi to morala biti tudi formula za naprej, saj posamezno nastopanje pri sponzorjih lahko privede do napačnega vtisa, da konkuriramo drug drugemu. Razmišljam pa tudi o tem, da bi nekoč spet bilo smiselno imeti le en klub na Jesenicah. Z vzpostavitvijo nove članske ekipe in njenim transparentnim delovanjem, se bodo menda nekoč v prihodnosti izničili razlogi, ki so gospode Mirka Klinarja, Marjana Sodja, Andraža Berliska in Braneta Bremca pred leti pripeljali do odločitve o ločitvi od »velikega brata«.

Se bojite, da se bo hokej v Sloveniji dokončno amateriziral in se pomaknil nekam na obrobje športnega dogajanja?

Hokej se je že amateriziral. Bojim se, da je možen tudi pomik v smeri nepomembnosti in to je nujno treba preprečiti! Da bi se te zadeve spremenile, bo potrebna v prvi vrsti sprememba splošne družbene klime. Potrebno bo ponovno sodelovanje zdravih gospodarskih subjektov, pa sprememba zakonodaje s področja športa in še marsikaj. V nasprotnem se bo s hokejem v Sloveniji čez nekaj let rekreacijsko ukvarjala le še skupina ljubiteljev, vsakega kolikor toliko sposobnega mladega igralca pa bodo takoj »ugrabili« tujci.

Kako je z lastnimi prevoznimi sredstvi za prevoz ekip na tekme, ki jih je HD Jesenice pred časom načrtoval?

Izračuni so pokazali, da z lastnimi vozili in vsemi s tem povezanimi stroški ne pridemo »skozi«. Govorimo o stroških vzdrževanja, registracij, zavarovanj, cestnin, goriva, morebitnih kreditov, ali leasingov. Preprosto je za kaj takega premalo sredstev. Precej drugače bi bilo, če bi si seveda lahko priskrbeli sponzorska vozila. Morda ta naloga še ostane za delo v  prihodnje, zaenkrat pa bomo še naprej potrebovali pomoč zunanjih prevoznikov.

Kako pa je s sodelovanjem hokejistov in lokalne politike? Tudi sam ste del le-te…

Brez dvoma je tudi v teh časih jasno, da mesto Jesenice po svetu poznajo predvsem po hokeju. Tudi lokalna politika se tega zaveda. Ne osporavam vrednosti drugih športnih panog na Jesenicah, a v zadnjih desetletjih so le hokejske prireditve privabljale trume navijačev od blizu in daleč. Tega se k sreči zaveda tudi lokalna politika. Tu ne vidim nobenih večjih težav. Prej pozitivne zadeve. Hokej pač definira Jesenice.

Pogled na »novo« dvorano po dveh sezonah prebitih v njej?

Še enkrat bi poudaril, da imamo v tem trenutku prav gotovo najboljše razmere za trening daleč naokrog. Ledena ploskev je polna od jutra do večera. Na ledu sta obe hokejski društvi, pa drsalke in drsalci, curlingaši, rekreativne skupine in še marsikdo. Vsebina torej je. Nekoliko bolj v oči pa bode dejstvo, da samevajo tribune. Pred leti smo imeli sijajno hokejsko moštvo in dostikrat premajhne tribune. Po zlomu in ponovni vzpostavitvi članske ekipe se ljudje zelo počasi vračajo na tribune. Treba bo najti način, da se obisk spet poveča, a take zadeve zelo težko počnemo v mlajših kategorijah. Kar pa se tiče članske – tam je praktično vse v rokah in na plečih enega človeka in jasno je, da za nekatere zadeve preprosto zmanjka časa. Tudi na tem mestu se seveda ne želim vmešavati v delo HDD-ja.

V zvezi z dvorano me precej skrbi le pomanjkanje sredstev za njeno vzdrževanje. Tako so že po dveh letih na marsikaterem koncu vidni sledovi obrabe. Bojim se, da bo ob enakem odnosu dvorana v nekaj letih v slabšem stanju, kakor je bila pred obnovo. Verjamem, da me kot  uporabnika dvorane zadeve upravičeno skrbijo.

Dotakniva se še (ne)sodelovanja Jeseničanov v izvršilnih organih HZS-ja. To vprašanje se je v zadnjem času večkrat javno odprlo. Boste morda vi poskušali na kak način priti zraven?

No, ne vem če bi našel čas tudi za kaj takega. Sem kar polno zaposlen že s svojo poklicno funkcijo in delom za HD Jesenice. Morda kdaj v prihodnosti. Je pa brez dvoma slabo, da Jeseničani nismo zastopani v izvršilnih organih HZS-ja. Tako se marsikdaj naš glas preprosto ne sliši, nihče ne zastopa naših interesov. Rekel pa bi, da so naši trenerji brez dvoma dovolj strokovno podkovani za delo na zvezi. Imajo tudi dober vpogled na razvoj igralcev po posameznih kategorijah. Večja vključenost v delo HZS-ja definitivno ostaja ena od nalog za prihodnost.

Kakšne pa so sicer še naloge, ki se jih boste lotili v prihodnosti? Boste naslednje leto na volilni skupščini znova kandidirali za predsednika društva?

O kandidaturi se še nisem odločil. Imam mlado družino, v kateri sem spričo mnogih obveznosti zelo malo prisoten. Dobro bom moral razmisliti kaj in kako naprej. V HD Jesenice je ostalo še mnogo zadev, ki jih je potrebno postoriti, čeprav ocenjujem minulo obdobje kot zelo plodno. Pod mojim vodstvom je šlo društvo skozi najhujše čase v svoji zgodovini in ponosen sem, da sem s sodelavci našo hokejsko barko pripeljal spet v mirne vode.

Naloge, ki jih vidim v prihodnosti pa so zelo raznolike. Radi bi zagotovili nekoga iz medicinske stroke, ki bi bil – v bolnici, ali zdravstvenem domu – zadolžen za naše otroke. Pogovori o tem že potekajo. Naslednji cilj je tudi fizioterapevt. Pri hokeju pride do marsikatere mikro-poškodbe, ki je otroci seveda ne znajo na pravilen način oskrbeti sami. Tako pač počakajo, da se zadeva pozdravi sama od sebe, s pomočjo fizioterapevta pa bi te stvari tekle hitreje in pravilneje.

Hokej se tudi v splošnem razvija zelo hitro. Dandanes obstaja ogromno tehničnih pripomočkov za trening hokejistov, na trg pa ves čas prihajajo tudi novi. V našem primeru jih je nekaj priskrbel Zavod za šport, nekaj smo jih kupili sami. Tudi na tem področju bi radi še napredovali, a brez sredstev je težko. Brez tovrstnega vlaganja pa seveda takoj zaostaneš za konkurenco.

Naš interes je tudi čim večja internacionalizacija kluba v smislu sodelovanja v mednarodnih tekmovanjih.

V preteklosti smo se spričo razmer bolj posvečali zunanjim dejavnikom, ki so vplivali na delovanje kluba. Zdaj prihaja čas, ko bomo več pozornosti namenili tudi notranjemu ustroju. Bom razložil;

poseben poudarek nameravamo dati delu znotraj kluba. Tu ciljam predvsem na starše, ki so v preteklih sezonah znali pokazati marsikaj iz repertoarja neprimernega obnašanja. Posebej je ta težava vidna v mlajših kategorijah, saj gre vse prevečkrat za premočna pričakovanja staršev. Nekateri poskušajo tudi z vplivanjem na trenerje, pa tudi še kaj bolj neprimernega se je že zgodilo. Starši bodo pač morali razumeti, da v trenažnem procesu zanje ni prostora, ne glede na njihova pričakovanja, želje in hotenja. Zanje ni prostora niti v garderobah otrok (tu so seveda izvzete najmlajše kategorije), sploh pa ne v trenerski garderobi!!! Ukinili bomo tudi možnost klicanja trenerjev. Starši bodo svoje pripombe in vprašanja na trenerja lahko naslovili le na vnaprej napovedanem pogovoru v prostorih kluba in ne po telefonu, na parkingu ali morda v gostilni. Na nek način bomo torej uvedli “govorilne ure”. Kdor se tega ne bo držal, bo opozorjen z neke vrste »rumenim kartonom«. V primeru, da bi kdo kljub temu ponavljal pritisk na trenerja in podobno, pa se mu bomo posledično v končni fazi lahko tudi »zahvalili za sodelovanje«. Tako staršu, kakor – žal – tudi otroku. Vse skupaj se sliši prav gotovo kruto, a trdno zagovarjam stališče, da morajo trenerji v svojem delu biti avtonomni. Sicer pa – tudi za trenerje, ki se tovrstnih dogovorov ne bi držali, so predvidene sankcije. Pravkar pripravljamo sestanek s starši otrok iz kategorij U8 in U10. Predstavili jim bomo pravila, pričakovanja in zaželeno vedenje. Vse skupaj bo kasneje tudi za ostale – poleg že obstoječega kotička za starše – objavljeno na spletni strani.

Nalog za prihodnje delovanje torej ostaja še zadosti.

Hvala za sodelovanje in izčrpne odgovore.

Nekako tako sva z jeseniškim podžupanom  in predsednikom društva  zaključila pogovor, ki nama je vzel večji del dopoldneva. Povedal je obilo zanimivih stvari. Nekatere bodo morda komu nezanimive, druge spet so odgovorile na marsikatero vprašanje. Mihu Rebolju pa zaželimo še naprej tako uspešno krmarjenje »hokejske barke« mlajših kategorij, kakor se je sam izrazil.

Foto: Marko L.