Pozdravljeni vsi skupaj tudi v Novem letu 2014. V aktualni tekmovalni sezoni smo na tej strani že objavili nekaj intervjujev s trenerji, odgovornimi za pripravo ledu in podobno; ob priliki prehoda v novo koledarsko obdobje pa si preberite še nekoliko daljši pogovor s predsednikom Hokejskega društva (mladi) Jesenice Mihom Reboljem.

Pozdravljeni Miha, kako ste v teh dneh?

December je bil zelo naporen, v teh dneh pa se na srečo lahko nekoliko bolj posvečam družini.

Kako sicer usklajujete službene obveznosti s funkcijo predsednika hokejskega društva?

Skozi jesen nisem imel nobenih bistvenih težav v zvezi s tem. S hokejskim društvom se ukvarjam v prostem času, službenih obveznosti pa je kar precej. Nekoliko bolj intenzivno je bilo v času priprav in med samim evropskim košarkarskim prvenstvom, ko sem imel še dodatne zadolžitve pri organizaciji, bližala pa se je tudi nova hokejska sezona. Takrat je bilo kar naporno.  Po tistem so se zadeve umirile, led imamo v nasprotju z lansko sezono v domači dvorani in večjih organizacijskih težav pri tem nimamo. O bistvenih zadevah društva odloča Upravni odbor, sicer pa se zelo trudimo, da bi nerešene zadeve reševali sproti.

Kako s pozicije predsednika društva ocenjujete koledarsko leto 2013?

No, v hokejskih krogih je sicer navada, da »obračun« delamo ob koncu tekmovalne sezone. Sicer pa, leto 2013 je bilo zares posebno. Ob koncu januarja smo začeli z izvedbo tekem na začasnem pokritem igrišču in v tistih dneh je bilo zelo naporno. Nekajkrat smo igrali tekme, v različnih kategorijah, ko smo bili domačini kar na dveh ledenih ploskvah istočasno. V vseh kategorijah smo imeli precej neodigranih tekem, nekaj časa je v zraku visela celo odpoved tekmovanj in izstop iz državnega prvenstva ter lige EBYSL. V vodstvu društva smo poskušali zagotoviti termine za treninge in tekme po vsej Sloveniji, na avstrijskem koroškem, ter v Pontebbi (ITA), vendar je bilo na žalost tudi v bližnjih dvoranah v tujini vse že zasedeno do konca hokejske sezone. Termine smo uspeli rezervirati le v Kranju in na Bledu, vse skupaj pa je prineslo enormne stroške na katere na začetku sezone nismo računali. Ob koncu smo s pomočjo »balona«, oziroma zunanjega pomožnega igrišča Podmežaklo, sezono tekmovalno in organizacijsko uspešno pripeljali do konca. Že samo to dejstvo ocenjujem kot izjemen uspeh. Hočem povedati, da tudi z dodatnimi sredstvi ne bi uspeli rezervirati terminov za treninge, kaj šele za organizacijo ”domačih” tekem. Za tako zadevo je potrebno rezervirati tri zaporedne ure ledene ploskve, pa jih enostavno ni bilo možno nikjer najeti. Izstop iz vseh tekmovanj, še posebej iz mednarodne lige EBYSL, v katero smo tako težko uspeli priti, bi povzročil katastrofalne posledice za jeseniški hokej, saj bi se izkazali kot partnerji na katere se enostavno ni moč zanesti.

V sezoni 2013-14 seveda takih težav nimamo in upam, da se nikoli več ne bodo ponovile. Pogoji za delo so zelo dobri, viden je tudi napredek v vseh kategorijah. Od trenerjev v prihodnjih dneh pričakujem polletna poročila in videli bomo, kaj je potrebno spremeniti, nadgraditi, katere selekcije potrebujejo dodatno pomoč, ipd. Pogovorili se bomo o tem, kje so še rezerve, kdo morda potrebuje več treningov in podobno.

So bili na kakem področju storjeni morda izrazito pozitivni premiki? Morda negativni?

No, pozitiven je bil dejansko sam obstanek društva v lanski sezoni. V nekem trenutku smo se znašli v situaciji, ko smo bili brez ledu in sredstev in potreben je bil tehten premislek o tem kaj in kako naprej. Trenutno bojazni za nadaljnji obstoj društva ni. Izrazito negativnih premikov v delovanju društva pa ne vidim. Ravno nasprotno. Zdi se mi, da je po lanski sezoni energija in volja vseh, ki smo del društva, na zelo visokem in pozitivnem nivoju.

Kaj bi v društvu vseeno spremenili, če bi bile možnosti neomejene?

To je seveda bolj hipotetična debata. Skušal bi enotno opremiti vse kategorije, skušal bi staršem z ramen sneti breme opremljanja. Zagotovil bi tudi trenerja za samo fizično pripravo hokejistov. Prisotnost takega trenerja bi bila potrebna vsak dan. Nekateri premiki v tej smeri so bili že opravljeni, pogovori bodo tekli seveda tudi v prihodnje. Rad bi poskrbel tudi za dodatno izobraževanje trenerjev, obiske različnih turnirjev v vseh kategorijah ipd… Seveda bi bilo lepo tudi, če bi na treningih posameznih kategorij na ledu lahko imeli več trenerjev hkrati. Poskrbel bi tudi za nekaj tehnične opreme – za snemanje vseh treningov in tekem – ki bi bila v pomoč trenerjem.

V kratkem bomo pridobili nekaj pripomočkov za razvijanje hokejskih veščin, ki jih bodo borci lahko uporabljali tako na ledeni ploskvi, kot tudi izven nje. Poskrbeli bomo, skupaj z Zavodom za šport,  za t.i. umetni led, na katerem bodo lahko trenirali poškodovani igralci oziroma bodo vsi igralci v poletnih mesecih imeli možnost nadgrajevanja svojih veščin. Vedno se seveda zastavlja vprašanje finančnih zmožnosti.

Smo pa ravno pred dnevi dobili nove, enotne drese za vse kategorije. Fante smo opremili tako z rdečimi dresi za domače tekme, kot tudi belimi za tekme na gostovanjih.

Kako je sicer s financiranjem društva?

Društvo je financirano nekako v treh stebrih. Prvega gradijo starši s plačevanjem vadnin. Drugi steber prispeva Občina Jesenice preko razpisa, na katerega se vsako leto prijavimo. To je  t.i. Program za šport, s katerim tudi sofinanciramo plače trenerjev – vsa sredstva pa so strogo namenska. Iz teh sredstev (Letni program za šport) v največji meri plačujemo še t.i. obratovalne stroške Športne dvorane Podmežakla za čas najema ledene ploskve v njej. Občini moramo redno tudi dokazovati kam in kako so bila sredstva razporejena. Tretji steber so ponosni sponzorji in donatorji, ki bi se jim ob tej priložnosti še enkrat zahvalil. Upravni odbor deluje v smeri, da bi tretji steber postal najpomembnejši vir financiranja društva. Proračun HD Jesenice mladi za letošnjo sezono sicer znaša okoli 120.000 EUR.

Se v prihodnji sezoni obeta ponovno nastopanje – letos sicer manjkajoče – kategorije U20? Kako je s članskim moštvom?

Že v letošnji sezoni smo imeli v načrtu tekmovanje v ligi EBYSL, torej tekmovanje v kategoriji U20. Prijava na vodstvo tekmovanja je že bila oddana. Do spremembe je prišlo po formiranju t.i. Team-a Jesenice. Ne gre za pritoževanje na račun Teama Jesenice, saj nam igralcev niso ravno ukradli. Seveda si vsak od fantov želi igrati za člansko moštvo in sam jim tega nikoli ne bi odrekel. Posledično se je pač pojavila težava s sestavo ekipe U20. Nekaj igralcev je v letošnjem poletju celo prenehalo z igranjem, za vsakega od njih mi je žal. Nekaj fantov je tudi v tujini, tako da nenadoma nismo več imeli dovolj hokejistov v tej starostni skupini.

S predvidenimi stroški za tekmovanje ne bi imeli večjih težav, saj vodstvo lige plača vse prevoze. Naši stroški so torej trener, palice, organizacija domačih tekem in podobno. V lanski sezoni je 50 hokejskih palic prispevala tudi družina Kopitar, za kar se jim ob tej priložnosti tudi zahvaljujem. V vodstvu lige ob odpovedi sicer niso delali kakih težav, vsaj meni osebno ne. Bilo pa je izjemno neprijetno, ker sem prelomil dano obljubo, vendar z glavo skozi zid pač ne gre. Ob ponovni prijavi – če bo do nje prišlo – bomo seveda odvisni tudi od dobre volje odgovornih v ligi.

Kar pa se članske ekipe tiče – s strani vodstva HZS je prišlo do predloga, da bi celo mi prevzeli člansko ekipo. Ocenjujemo, da v trenutnih razmerah pri HD Jesenice mladi nismo finančno sposobni prevzeti članske ekipe. Tudi za tekmovanje v ligi INL, pa čeprav na amaterski ravni, bi potrebovali samo za člansko ekipo še najmanj 100.000 EUR, ki jih v društvu preprosto nimamo. Sicer pa si želim, da bi člansko moštvo vseeno tekmovalo na višjem, profesionalnem nivoju in ne bi ponavljal zakaj …

Kakšno je sodelovanje z vodstvom Zavoda za šport Jesenice, ki je lastnik objektov, kjer potekajo treningi in tekme?

Sodelovanje ocenjujem kot dobro in korektno. Zavodu kot upravitelju dvorane seveda plačujemo še uporabo garderob, skladišča, pisarne, ter obratovalne stroške za čas najema ledene ploskve, oziroma dvorane. Vse s pomočjo sredstev, ki jih preko razpisa, kot že omejeno, namenja Občina Jesenice za delovanje društev.

Kako pa na situacijo v hokeju gleda lokalna politika, katere del ste tudi sam?

To vprašanje bi morali nasloviti na vodstva posameznih strank. Obstaja močan pridih nostalgije po preteklih časih, predvsem seveda po obisku tekem članskega moštva. Mnogo stavkov se začne z: ”Včasih smo hodili na hokej …”. A člansko moštvo težko postavimo brez ustreznega dela v mlajših kategorijah, ki jih vzgaja jeseniška hokejska šola. Pravzaprav bi celo rekel, da sploh ne obstaja kak skupni pogled na situacijo v jeseniškem hokeju. Na občinski ravni sicer obstaja t.i. Občinski razvojni program 2011 – 2025 v katerem je dana podpora hokeju na ledu. Sicer pa smo verjetno Športno dvorano Podmežakla obnovili ravno zaradi izboljšanja pogojev za najbolj pogoste uporabnike le-te.

Je Vaše članstvo v eni od lokalnih političnih strank prednost, ali minus pri delovanju društva?

O tem res pogosto razmišljam vendar bi poudaril, da sem v vlogi predsednika hokejskega društva samo in edino kot nekdanji hokejist. Ne vem, morda bi bilo vse skupaj lažje, če bi bil aktiven v eni izmed t.i. večjih strank. Z delovanjem v lokalni politiki sem želel nekatere zadeve pomagati spremeniti na bolje. Na delo v hokejskem društvu ne gledam in tudi ne jemljem kot potencialno podporo politični stranki, ali mogoče celo meni osebno. S tem naj se ukvarjajo drugi. Po ponudbi za prevzem mesta predsednika društva, sem si vzel cel mesec časa za premislek, ker sem si kar predstavljal na kakšen način bo moje ime za mesto predsednika pri nekaterih interpretirano in predvsem koliko prostega časa mi bo to vzelo. Takrat je aktivno tekmoval tudi še HK Acroni Jesenice in težko mi kdorkoli očita, da sem vedel kako se bodo zadeve v tistem prelomnem poletju v letu 2012 obrnile. Niti tega, da bomo kar naenkrat v HD Jesenice mladi ostal edini hokejski subjekt na Jesenicah, nisem mogel predvideti. Politično je hokej na Jesenicah vabljiv za marsikoga, vendar se bojim, da bi komu po doseženem kratkoročnem političnem cilju hokej na ledu ostal v ozadju interesov. To pa je za mesto Jesenice nesprejemljivo. Sicer pa ne stranka, v kateri delujem, ne hokejsko društvo, nista projekta za promocijo Mihe Rebolja. Še enkrat javno izjavljam, da v kolikor sem jaz tisti, ki naj bi zaviral razvoj jeseniškega hokeja na ledu, nimam niti najmanjšega problema z odstopom z mesta predsednika HD Jesenice mladi.

Kako gledate na leto 2014?

Izrazito pozitivno. Z zagonom, kakršnega ustvarja ekipa okrog mene, se ne bojim za prihodnost najmlajših kategorij. Radi bi sicer še povečali vpis v hokejsko šolo, radi bi pridobili otroke nazaj v še večjem številu. Letos jih je od 45ih, ki so obiskovali drsalni tečaj, na treningih vsaj občasno prisotnih kakih 30. Čaka nas tudi zaključek sezone 2013-14, naše kategorije imajo vse možnosti za osvojitev naslova državnih prvakov. V kategoriji U18 si želimo priti tudi na zaključni turnir lige EBJL. Fantje so ob veliki količini smole v preteklosti izgubili nekaj dragocenih točk, so pa na zadnji tekmi proti Triglavu tudi pokazali, da znajo in zmorejo. Zdelo se mi je, da so nasprotnika, ki jim je v minuli jeseni odvzel nekaj pomembnih zmag, preprosto zasenčili. Nekaj več bo sicer potrebno delati v kategoriji U14, a za to vprašanje se raje obrnite na strokovnega vodjo naših selekcij. V letu 2014 bomo tudi resno razmišljali o ponovnem formiranju ekipe U20, a kot sem že prej pojasnil ni vse odvisno samo od nas.

Kakšen je Vaš pogled na razvoj hokeja na Jesenicah in v Sloveniji v prihodnje?

Zelo me skrbi za razvoj panoge! Mislim, da se ne motim, če povem, da nas trenutno nad vodo drži izjemen talent, ki ga premoremo. V mnogo primerih le še z njim kljubujemo hokejsko neprimerno bolj razvitim državam. Reprezentanca U20 je v Diviziji 1 (drugi kakovostni razred svetovnega hokeja, op. p.) obstala z zvrhano mero sreče, to pa nas mora skrbeti. Ni koncepta za delo na daljši rok, mladi pa v tujini iščejo poti do uspeha v tem čudovitem športu. S tem seveda ni nič narobe, vseeno pa mislim, da znamo tudi v Sloveniji delati z mladimi hokejisti. Če želimo še naprej vzdrževati stik s kvalitetnim hokejem, bomo morali vlagati v znanje, ter v delo z najmlajšimi. Ni potrebno odkrivati tople vode. Koncepti razvoja so znani.

Obsedenost z rezultati pri najmlajših – ta je moteča predvsem pri starših, tudi nekaterih klubih – je lahko zelo kontraproduktivna. Siljenje otroka, naj bo najboljši v vseh ozirih, morda pri statistiki, morda v svoji ekipi – otroku vzame vso voljo do športa. Otroci v mlajših letih bi se morali na ledeni ploskvi predvsem igrati, zabavati, spoznavati hokejsko okolje in ne biti pod pritiskom rezultata, ali staršev. Prevelika ambicioznost staršev je moteča tudi za vse ostale fante, trenerje in še koga. Ne govorim seveda, da ambicioznost ni potrebna, a takole nekako do 12. leta starosti rezultati, goli in statistike res ne bi smeli igrati vloge. Kot primer bi navedel turnirje kategorije U-10 – starši vpijejo na sodnike, trenerje, soigralce, nasprotnike… Vpijejo tudi na lastne otroke in se sploh, v svoji nespametnosti, ne zavedajo, da pri tem povzročajo največjo škodo prav otroku, ki vse to sliši in vidi … to me žalosti. Tudi tukaj so potrebne spremembe.

Za razvoj hokeja v državi je seveda pomembno tudi okrevanje gospodarstva, saj brez vlaganj zaostajamo za primerljivimi sosedi. Ne govorim o brezglavem nakupovanju ”holiday” tujcev za člansko moštvo. Govorim o vlaganju v znanje, v mlade. Trenerje in igralce je treba konstantno izobraževati, kupovati športne pripomočke in podobno, sredstev pa na žalost ni. Hokej se namreč razvija zelo hitro. Nova znanja, tehnike, … s tem je potrebno ostati v stiku.

Že tako ali tako ogromno breme visi na plečih staršev. Če starše še bolj obremenimo, marsikdo tega preprosto več ne bo zmogel. Po mojem mnenju v takem primeru sledi potop, s hokejem v državi pa lahko kar prenehamo, saj se bojim, da bomo izgubili nešteto talentov samo zato, ker njihovi starši ne bodo v dovolj visokem davčnem razredu.

Tudi davčna politika je izrazito športu nenaklonjena. Šport, ukvarjanje s športom, je vendar neprecenljiva dodana vrednost družbi. Podjetja bi morala imeti za vlaganje v šport izrazite davčne olajšave. Tudi prepoved prodaje alkohola na tekmah je čista neumnost. S tem zakonom smo postali osamljen otok v širši okolici, gostje od drugod pa preprosto ne razumejo, da ob ogledu tekme ne morejo spiti piva. Absurd! S popravkom tega res nesmiselnega zakona bi si veliko športnih društev finančno zagotovo opomoglo in napolnilo proračune.

Imate tudi sicer kake ambicije v hokeju? Morda pri HZS?

Trenutno takih ambicij nimam. Rad bi le pomagal zdajšnji generaciji otrok, da bi v hokeju doživela vsaj približno podobne zadeve, kot sem jih sam, oziroma moja generacija. Hokej človeka vsestransko oblikuje. Vsak šport pravzaprav. Oblikuje se osebnost, značajske poteze se obrusijo, ali postanejo izrazitejše, spoznaš svet, stkejo se znanstva in prijateljstva, ki trajajo celo življenje. Trenutno sem osredotočen samo na Jesenice, fantom želim zagotoviti čim boljše pogoje za razvoj in učenje.

Kako pa ste zadovoljni z delom vpletenih v dnevno dogajanje v društvu? Bi kaj spremenili, izboljšali?

Vse skupaj moram pohvaliti za prizadevnost. Vsem skupaj ob tej priložnosti še enkrat tudi zahvala za veliko mero potrpežljivosti v lanski sezoni. Veliko je bilo odrekanja, s pravo mero volje in požrtvovalnosti pa smo iz vsega skupaj prišli prav gotovo še močnejši. Posebej bi na tem mestu pohvalil trenerje, ki so vso lansko sezono delali brez kakršnegakoli plačila. Tudi njim gre zahvala, da smo sploh obstali. Z delom trenerjev sem zelo zadovoljen, a kot že rečeno, se je za strokovno oceno potrebno obrniti na Gabra Glaviča. Nekaj odprtih tem smo imeli s tehničnimi vodji kategorij, a smo jih s pogovori uspešno razrešili. Po potrebi smo in še bomo organizirali sestanke z vsemi vpletenimi v delu društva. Vzpostavili smo tudi določeno hierarhijo razreševanja zadev; najosnovnejše zadeve se seveda rešijo na relaciji starši – igralci – teh. vodje ekip. Naslednji člen v verigi so trenerji, Gaber Glavič in na koncu jaz. Seveda sem pripravljen prisluhniti vsakomur, pa vendarle ne vidim potrebe, da bi me starši ali igralci klicali na telefon za zadeve, ki jih lahko recimo reši že tehnični vodja ekipe. Kot tudi že rečeno, pa o vseh večjih ali bolj pomembnih zadevah odloča UO HD Jesenice mladi.

Morda še kaka misel za konec?

V društvu aktivno sodeluje približno 25 posameznikov. Brez njih si delovanja pravzaprav ne bi mogli predstavljati. Vsem se za sodelovanje iskreno zahvaljujem, enako dobrega pa si želim tudi v prihodnje.

Vsem podpornikom, članom, sodelavcem in igralcem, bi ob tej priložnosti še enkrat želel veliko uspehov v letu 2014.

Hvala za izčrpen pogovor.

Hvala tudi Vam. Srečno!

Tekst: M.L.