Poseben dan je bil danes za dečke HD Jesenic. Pravzaprav je bil poseben kar za celoten ustroj našega društva. Še prav poseben pa se je zdel enemu od fantov, ki sliši na ime Marco-Andrej Waluschnigg. Marco je mlad, a zagnan hokejist iz sosednje Avstrije. S hokejem se je prvič srečal na igrišču v domačem Arnoldsteinu, a tam pravih razmer za resnejšo vadbo hokeja ni. Arnoldstein – za tiste, ki tega ne veste – pa je kraj na meji med Avstrijo in Italijo. Seveda ta del avstrijske Koroške resneje “pokriva” hokejska šola iz Beljaka (EC VSV), a je za Marca vseeno najbližje pokrito hokejsko igrišče na italijanski strani – v Pontebbi. V Pontebbi pa – po pretresih, na nek način podobnih tistim, ki jih poznamo na Jesenicah – v zadnjih letih ponovno poskušajo postaviti na noge delujoči hokejski klub.

IMG_2881[1]
Marco Waluschnigg na treningu HD Jesenice
Treningov v Pontebbi je žal premalo (fantje trenirajo trikrat na teden, pa še to ne vsi), Marco pa je nad hokejsko igro navdušen do te mere, da si z očetom na Jesenicah ogleda marsikatero tekmo članske ekipe v ligi INL. Zgodi se tudi, da si oba – včasih pa s seboj povabita tudi mamo – ogledata tekmo mladincev v ligi EBJL. Marco je nad videnim zelo navdušen in že dolgo časa je v njem tlela želja, da bi svoje znanje nadgradil tudi s treniranjem z vrstniki iz železarskega mesta. Ne boste verjeli, a Marco si je za božično darilo želel natančno tega – treninga na Jesenicah.

IMG_2883[1]
Po nekaj vajah je bil Marco-Andrej kar utrujen, a zelo zadovoljen
Domača ekipa dečkov je tako na današnjem treningu dobila novega soigralca. Zaradi jezikovnih omejitev dosti pogovorov med sprva sramežljivimi fanti ni bilo, a je za rešitev takih zapletov poskrbela najhitrejša moštvena igra na svetu – hokej. Na ledu so se fantje kaj hitro razumeli. Marco-Andrej je vsakič opazoval izvedbo zastavljene vaje, ki jo je fantom pripravil trener, potem pa je z veseljem sodeloval. Jezikovna bariera gor, ali dol, lepo je bilo opazovati srečo v očeh gosta iz sosednje države!

IMG_2886[1]
Luka Pogačnik, trener dečkov HD Jesenice in Marco-Andrej Waluschnigg
Tako se je menda prvič zgodilo, da je tudi na Jesenicah treniral fant iz sosednje Koroške, saj smo bili do sedaj vajeni le odhodov naših fantov v obratno smer.  “Šele lani je začel trenirati hokej,” pove ob ogradi dečkov oče Willi. V nadaljevanju pove tudi, da je v mlajših letih igral nogomet v naših krajih in takrat tudi vzljubil hokej. Spomni se marsikatere tekme v nabito polni dvorani Podmežaklo, z obiski tekem pa nadaljuje tudi v teh, manj cvetočih časih. Za to lepo igro je navdušil tudi sina Marca, tekmam in treningom pa rada prisostvuje tudi mati Silke, ki se je sicer med pogovorom držala bolj ob strani. Menda pa je le tako zbrano sledila svojemu sinu na ledeni ploskvi, saj matere uresničitev otrokovih želja sprejemajo še posebej intenzivno. Willi pravi tudi, da ima pri treniranju njegovega sina v Pontebbi glavno besedo Janez Mlakar, sodeluje pa tudi Gorazd Hiti. Menda ljubiteljem hokeja ni potrebno posebej predstavljati, kaj ti imeni pomenita na Jesenicah, saj sta gospoda zaslužna za uspešno kariero marsikaterega hokejista iz železarskega mesta. Gospoda Janeza tudi sicer pozorno oko večkrat lahko ujame na tribunah lepotice Podmežaklo.

IMG_2884[1]
Oče Willi v opremi jeseniških navijačev, ki jo je sicer kupil tudi sinu
Trening dečkov se je med sproščenim klepetanjem s staršema zagnanega mladega hokejista tudi končal. Naredili smo nekaj spominskih fotografij, potem pa se je Marco-Andrej pridružil svojim novim soigralcem v garderobi. Domači fantje so sicer tudi po ledenem treningu še nadaljevali s “suhim programom”, Marco pa se je kaj kmalu pojavil z vso svojo opremo pred staršema, ki sta ga vprašujoče gledala.

IMG_2889[1]
Marco je stekel pozdraviti svojega trenerja iz Pontebbe – Janeza Mlakarja
Super,” vzklikne Marco, “es war wirklich super!” Potem pa v nekem trenutku zagleda prav svojega trenerja iz Pontebbe, gospoda Janeza Mlakarja, ki s tribun skrbno spremlja trening kadetov in vratarjev. Lepo vzgojeni mladenič seveda steče pozdraviti svojega priljubljenega trenerja, ki kasneje v razgovoru spodaj podpisanemu pove, da je Marco v enem letu skokovito napredoval. Pravi, da sta oba z očetom popolnoma nora na hokej in da si v Pontebbi pravzaprav le želijo lahko takih fantov tudi v prihodnje. Po propadu profesionalnega moštva pred leti je namreč hokej v Pontebbi skoraj zamrl. V zadnjih dveh letih skupina entuziastov ponovno poskuša delati vsaj v mlajših kategorijah. Ker pa je otrok malo, so svoje moči združili z bližnjim Arnoldsteinom, tako da s težavo lahko sestavijo ekipi U14 in U16. Moštvo sicer pod imenom Pontebba Arnoldstein  nastopa v Koroški ligi.

IMG_2891[1]
Težko je zapustiti dvorano svojih sanj – Marco s staršema
Ob koncu smo se s prisrčno trojico rokovali in si zaželeli še kakega skupnega treninga, zdelo pa se je, da Marco-Andrej kar stežka zapusti prelepo dvorano Podmežaklo.
Marco – radi smo te sprejeli medse! Pridi še kdaj!

Tudi nam na hokejskih Jesenicah pa se je – ob siceršnjem trendu zapiranja – zdelo super, da lahko vsaj na nek svoj mali, hokejsko športni način pomagamo k odpiranju mej med sosedi.
Pa končajmo v tem duhu tale članek s sedmo kitico Slovencem tako ljube pesmi:

Živé naj vsi naródi,

ki hrepené dočakat’ dan,

da, koder sonce hodi,

prepir iz svéta bo pregnan,

da rojak prost bo vsak,

ne vrag, le sosed bo mejak!

IMG_2888[1]
Willi, Marco in Silke Waluschnigg
Tekst in foto: Marko L.