Drugi s play-offom – potem, ko so dečki že izpadli iz boja za naslov prvakov – začenjajo mlajši dečki. Ekipa je v prvem delu delu prvenstva osvojila tretje mesto za obema blejskima ekipama. V dvajsetih tekmah je doživela 4 poraze po rednem delu tekme in enega po izvajanju kazenskih strelov. V trenutku, ko je nastajal intervju, sicer še niso bile odigrane vse tekme, vendar do sprememb v uvrstitvi – vsaj kar se tiče železarjev – ne more več priti. Sicer pa začetek play-offa po neodigranih vseh tekmah nekoliko sproža vprašanja o regularnosti prvenstva, a to so že neke posebne zgodbe. Pred začetkom odločilnega dela sezone smo opravili intervju s trenerjem ml. dečkov Gabrom Klinarjem.

Pozdravljeni Gaber. Zadnji resnejši pogovor za bralce sva opravila pred začetkom prejšnje sezone. Kaj se je dogajalo v tem času, kako se razvijajo zadeve?

Živijo. Predvsem bi poudaril, da so se v tem času zadeve premaknile izrazito na bolje. Prav gotovo so se nam pred prejšnjo sezono še na vseh področjih v negativnem smislu poznale posledice “šotor sezone”. Zdaj v strokovnem smislu zadeve delujejo dobro. Izpeljali smo prvi kamp ob morju, z delom tam sem zelo zadovoljen. Prav tako, kolikor sem seznanjen, zadeve delujejo dobro v vodstvu kluba. V glavnem se sam koncentriram le na hokej, s tem sem zadovoljen.

Mimogrede, tudi vaš sin Jaka trenira hokej. Kako mu gre? Je v njem kaj talenta za ta šport? 

Jaka se z veseljem ubada s katerimkoli športom, ampak hokej mu je pa…preprosto “top”. Od ranega jutra, pa vse do večera, bi klepetal o tem, se igral s palico, gledal posnetke in podobno…

Ste tudi športni pedagog. Kakšen je vaš pogled na fizične sposobnosti otrok v današnjem času? Se v redu razvijajo, napredujejo, nazadujejo? Kako gre to skozi generacije? 

Velikokrat zasledim mnenja o tem, da so današnje generacije veliko bolj “lesene”, kot tiste pred leti, celo desetletji. Sam tega ne vidim tako. Je že res, da današnji moderni način življenja vse več otrok prikuje za računalnike, televizorje in video igre, ampak tisti, ki so gibalno dobri, so še vedno na nivoju otrok izpred nekaj let. Najbrž pa se veča le razkorak med gibalno “sposobnimi” in gibalno “omejenimi”, če nekoliko dramatiziram. Vse manj je namreč tistih iz zlate sredine. Najbrž je sicer res tudi, da se skupina gibalno omejenih hitro povečuje, manjša pa skupina atletsko sposobnih. Ne bi pa rekel, da tisti v vrhu dosti zaostajajo za rezultati, ki smo jih zaznavali pred recimo desetletjem.

Zelo važno je, da se otroke v starostni skupini nekako med šestim in desetim letom vključi v katerokoli športno aktivnost! Ni treba, da je tekmovalna, pomembno pa je, da je redna.

Vrniva se nazaj k hokeju. V prejšnji sezoni ste z mlajšimi dečki osvojili naslov državnih prvakov. Jedro ekipe vam je po koncu sezone “ušlo” k dečkom. Kakšen je bil vaš cilj pred sezono 2014-15?

Še poleti sem bil skeptičen. A ugotavljam, da je pred vsako sezono enako. Vedno se navadiš na določene fante in zdi se ti, da prihajajoči standardov prejšnjih ne bodo dosegli. Pa se potem izkaže, da tudi nova generacija skozi sezono izrazito napreduje. Moj cilj je bil prav v tem – želel sem si napredka. Večkrat sem že rekel, da moj cilj ni toliko sam tekmovalni uspeh, bolj stremim k napredku otrok. Res pa je, da je prejšnja generacija morda nekoliko odstopala s svojo neizmerno željo – bila je zelo delovna, zagnana. Občasno je bilo tiste fante potrebno kar nekoliko “bremzati”. Letošnja generacija ni taka. Dogaja se, da imamo težave s prisotnostjo na treningih. Potreben je nekoliko drugačen pristop, tudi nekaj več priganjanja. Vseeno pa se zdi, da je jedro ekipe skozi sezono dozorelo.

Za vas imam še eno zanimivo vprašanje – v ekipi sta brez dvoma motor dva fanta, ki sicer igrata tudi v državnem prvenstvu dečkov. Kako vidite svojo ekipo z njima in kako brez njiju?

Dokazali smo že, da smo dovolj močni, da igramo tekme tudi brez njiju. Seveda to velja le takrat, kadar se med tekmo striktno držimo dogovorjenega v garderobi. Morda se ostali fantje občasno preveč zanašajo na učinek omenjenih igralcev, a jim sam poskušam dopovedati, da so tudi sami povsem sposobni tekmovanja z ostalimi ekipami. Fanta, ki ju omenjate, pa sta seveda brez dvoma prva igralca ekipe, tako po učinku, kakor tudi po zavzetosti. S svojim delom sta drugim vzgled.

Kako ocenjujete redni del prvenstva?

Rekel bi, da smo odigrali po sistemu toplo-hladno. V začetku sezone se vse ekipe še nekoliko lovijo, saj so sestavljene na novo. Zdi se, da je tretje mesto po prvem delu kar realen rezultat. V decembru in januarju smo igrali že zelo dober hokej, v zadnjem času smo pa sicer nekoliko padli. S treningi v minulem tednu in prihajajočimi tekmami se bo forma gotovo spet dvignila.

V rednem delu prvenstva smo doživeli 4 poraze po rednem delu tekme in enega po izvajanju kazenskih strelov. Morda bi se kakemu od teh porazov dalo izogniti, a tako se je pač razpletlo. Od tega trenutka dalje gledamo na nadaljevanje prvenstva, že odigrane tekme pa več ne igrajo nobene vloge.

Na katerem področju bo pri mlajših dečkih potrebno še več delati? Kaj so vaše prednosti v primerjavi s konkurenco?

Kadar smo kompletni, smo zelo kompaktna ekipa. Zelo konkurenčno lahko igramo vsaj s tremi napadi. Včasih tekme odloča le dnevna forma posameznih igralcev, a tako pač je. Menim, da smo skozi sezono zelo napredovali, kakih posebnih slabosti ne bi izpostavljal. Pred sezono smo z Bledom na prijateljski tekmi recimo izgubili za več kot deset golov, v prvenstvu pa smo bili z obema blejskima ekipama kar enakovredni. Drsalno in tehnično je ekipa zelo napredovala.

Znani ste po tem, da pri vas vsi otroci dobivajo kar največ priložnosti za igranje. Je to neka vaša filozofija, ali pač nekaj normalnega v tej starostni kategoriji?

V resnici imam v tej sezoni kar nekoliko slabo vest – v ekipi imam toliko otrok, da bi vedno lahko igral s štirimi napadi. Vsi žal niso dobili toliko priložnosti, kot bi si sam želel. Žal ima tekma v tej starostni kategoriji le 45 minut in težko je rotirati 20 igralcev. S tem se lahko poruši pravi ritem. Poleg tega pa nasprotne ekipe večinoma nimajo toliko igralcev. Nekaj jih igra s tremi peterkami, pa tudi take so, ki proti nam igrajo z 12, ali 13 igralci. Jasno je, da potem lahko nasprotnikova prva peterka pride na našo četrto, ali kaj podobnega, zato vedno rotirati vseh preprosto ni mogoče. Tudi sam bi si seveda kot starš s tribune želel videti svojega otroka, da igra. Ampak brez panike – tudi za tiste, ki so igrali manj, še prihaja pravi čas. Večinoma gre za mlajši del ekipe, njihove možnosti, da se izkažejo, pa bodo seveda večje v prihajajočih sezonah. Vedno je starejši letnik tisti, ki je nekoliko v prednosti, mlajši pa se še učijo. Tako filozofijo bi najbrž sam zagovarjal tudi v starejših kategorijah.

Se bo tak način v play-offu spremenil?

V play-offu bo seveda vseeno v ospredju rezultat. Kolikor se bo dalo, bodo seveda igrali vsi v ekipi, a potrebno bo biti zelo pazljiv. Vsak, ki bo stopil na ledeno ploskev, bo moral maksimalno izkoristiti svoj čas in se dokazati.

Prvi nasprotnik vaše ekipe so Mariborčani. Imate kako napoved pred uvodno tekmo?

Mariborčane smo v rednem delu prvenstva obakrat premagali. Kljub temu bi opozoril, da gre za trdo ekipo, ki se ne bo kar sama od sebe predala. Na tekmi državnega prvenstva v Mariboru so proti nam odigrali zelo čvrsto, morda deloma celo grobo. Taki igri se bomo morali postaviti po robu. Napovedi sicer zelo nerad dajem, a menim, da smo dovolj kvalitetna ekipa, da Štajerce izločimo.

Kakšni pa so nasploh clji v play-offu?

Rekel bi, da je cilj finale. Ko pa si enkrat v finalu, si seveda želiš zmagati. Sicer menim, da smo v tej kategoriji sami sebi najhujši in najbolj nevaren nasprotnik – če se ne držimo dogovorov, potem nam lahko trda prede. Velja pa seveda tudi obratno – ob doslednem izpolnjevanju navodil, je vsekakor možno vse – tudi najvišja stopnička. A kakor sem že rekel – ne maram dajati napovedi. Šli bomo počasi, iz tekme v tekmo, potem pa bomo videli, kam nas bo vse skupaj pripeljalo. Zadovoljen bom, če bomo dali vse od sebe.

Imate morda že kake načrte za prihodnjo sezono? Ostajate trener mlajših dečkov, ali imate drugačne načrte, želje?

V tej kategoriji se počutim v redu. Menim, da otroke lahko v tej starosti veliko naučim. V višjih kategorijah pa zaenkrat nimam ambicij.

Gaber, hvala za pogovor in veliko sreče in znanja v prihajajočih tekmah!

Tekst:M.L.