Gaber Glavič je tisti trener, ki je v HD Jesenice zadolžen za stroko. Poleg tega sam tudi trenira ekipo dečkov, s katero je v ravnokar minulem prvem delu državnega prvenstva osvojil četrto mesto. Ob tej priložnosti smo z njim opravili zanimiv intervju, v katerem je razkril svoje poglede na minulo delo, pa kak načrt za prihajajoči del sezone. Pravzaprav je Gaber povedal dosti zanimivega…

Pozdravljeni Gaber, kako je bilo na Dunaju (Glavič je bil kot trener vratarjev s člansko reprezentanco v minulih dneh na pripravljalnem turnirju na Dunaju op.p.)?

Živijo. Lepo je bilo videti fante, ki so raztepeni po celi Evropi. Na turnirju smo opravili dobro delo, dobili pa smo tudi nekaj novih odgovorov glede igralskega kadra na prihajajočem svetovnem prvenstvu na Češkem.

Tale intervju bova nadaljevala nekako tam, kjer sva končala s prejšnjim, ki sva ga opravila pred začetkom tekmovalne sezone. Govorila bova seveda o ekipi dečkov. Takrat ste omenjali načrte po ustvarjanju ekipnega duha, pa o načrtnem učenju podaj, gibanja, discipline v igri itd… Kako je s tem?

Res je, govorila sva o tem. V uvodnem delu sezone smo največ delali na ekipnem duhu. Tudi z ostalimi prej omenjenimi prvinami smo zdaj bolj na “ti”, kakor smo bili pred nekaj meseci. Z mojimi fanti sem začel delati tudi na pravem hokeju, na moštveni igri. V mlajših kategorijah namreč še marsikateri otrok igra “individualne tekme”, pri dečkih in v višjih kategorijah pa je tega vedno manj… Poskušamo delati na moštveni igri. Vse do tekem na Bledu in v Zalogu nam je v vseh pogledih uspevalo, tekma proti Triglavu doma je bila zelo dobra. Potem pa smo “padli”. Menim, da sem našel vzroke za tak padec, v zadnjem času se spet kažejo znamenja boljše igre. Težko je sicer ocenjevati te zadeve kadar igraš proti slabšim nasprotnikom, a na obeh tekmah v Zagrebu nisem videl tistega, kar od fantov zahtevam. Pač pa je bolje izgledalo na zadnji tekmi proti Celju. Žal mi je, ker nismo uspeli odigrati še kake prijateljske tekme v zadnjem tednu, a tako pač je. Vsekakor menim, da je večina fantov pri tehničnih zadevah napredovala. Z disciplino v igri je pa tako – nekateri jo upoštevajo bolj, drugi manj.

Pa Vi osebno zagovarjate kak poseben sistem igre? Enega? Več sistemov? Se s sistemom/sistemi prilagajate tekmecem, poteku tekme, ali gre za kaj povsem tretjega?

V hokeju je takole – poskušaš odvzeti pak nasprotniku takrat, ko ni organiziran. Temu rečemo “forcheck”. O tem se veliko pogovarjamo, tako da fantje ne divjajo brezglavo po igrišču. Včasih pa ima nasprotna ekipa nesporno posest nad pakom in gradi svojo igro; večinoma tako lahko rečemo ob naših letečih menjavah. Kako nasprotnika napasti takrat, kako se v takih trenutkih ubraniti in podobno – v tem pa se razmišljanja trenerjev nekoliko razlikujejo. Seveda zagovarjam nek svoj sistem, fantje ga poznajo, bralcev pa s podrobnostmi ne bi preveč obremenjeval.

V zadnjem času se je na spletnih družabnih omrežjih pojavilo nekaj obtožb o grobi igri, ki da jo spodbujate. Kako komentirate take zadeve?

S spletnimi omrežji se ne bi obremenjeval. Seveda vsak lahko izrazi svoje mnenje, s tem nimam težav. O hokeju sicer razmišljam kot o igri, v kateri brez trde igre “na telo” uspehi preprosto niso možni. Fantom pa vedno poskušam vcepiti misel na fer igro. Vem, da včasih koga igra, ali pa dogodki med samo tekmo preveč zanesejo, a če opazim namerno grobo igro svojih fantov, jo brez dvoma sankcioniram. Torej še enkrat ponovim – brez trde igre pravega hokeja ni, ampak seveda vse v mejah dopustnega! Namen trde igre – sam bi ji rekel tudi odločna – je pridobiti posest nad pakom. Taka naloga pa je seveda težje izvedljiva, skorajda nemogoča, če z nasprotnikom nisi v fizičnem kontaktu.
Drugo pa so prekrški in namerna groba igra – do takih zadev prihaja, kadar ekipa ni fizično na enakem nivoju kot nasprotnik. Takrat zamujaš v duelih, si počasnejši pri drsanju in si nezavedno pomagaš z vlečenjem, spotikanjem, zadrževanjem s palico in podobnim…

Kako pa ste videli zapis enega od znanih slovenskih novinarjev o neprimernih – rezultatskih – pritiskih na otroke?

Samega zapisa ne želim komentirati. O t.i. “rezultatskih pritiskih” pa razmišljam takole – v tej starosti se morajo fantje počasi začeti zavedati tudi pomembnosti rezultata. Nekako v teh letih se dokončno vidi kdo je tekmovalen, komu zmaga kaj pomeni, kdo se po porazu sprašuje kaj je bilo narobe in podobno. Posebno fantje, ki bodo v prihodnji sezoni že kadeti, morajo začeti igrati z zavestjo, da tekmujejo. V tekmovanju pa seveda želiš biti najboljši. Sicer pa je tekmovalnost vidna lahko prav v vsaki malenkosti – fantom ne bi smelo biti vseeno, če jih kdo predrsa, če jih kdo ob vsaki priložnosti stisne ob ogrado, morda odrine, ali pač drugače pokaže svojo premoč. S pravo mero tekmovalnosti se tudi kak mini drsalni, ali kak podoben prej omenjeni poraz da premagati.

Pa se posvetiva še nekoliko rezultatom, ki so jih dečki v dosedanjem delu sezone dosegli. Na lestvici ste na četrtem mestu. Kako to ocenjujete? Je dosežek v redu? Je preslab? Realen? Dober?

Ne bi ga ocenjeval kot dobrega, ali slabega. Do drugega mesta nas ločijo le tri točke, s tretjeuvrščeno Slavijo smo točkovno izenačeni. Torej smo tu nekje, smo zraven. Edini, ki v tem pogledu odstopajo, so Blejci, ki so najbrž tudi favoriti prvenstva. Pri naših fantih se je sicer v uvodnem delu zelo poznalo, da se ekipa po mojih željah šele formira. Naša želja mora sicer biti zmagati na vsaki tekmi.

V prvem delu sezone Vam s fanti ni uspelo premagati Slavije in Bleda. Sta ti dve ekipi za dečke Jesenic premočni?

Nikakor ne bi rekel, da sta za nas nepremagljivi. Kar nam je manjkalo v teh štirih tekmah je bila trda in agresivna igra. Nasprotniki so nas predrsali in bili v duelih bistveno bolj čvrsti. Če te zadeve popravimo, lahko premagamo tudi ti dve ekipi. Prepričan sem v to!

Kako gledate na nekaj “zanimivih” rezultatov v zadnjih krogih? Se vam zdi, da je šlo morda za kake špekulacije, preračunavanja pri kaki od ekip?

O tem ne razmišljam, to me ne zanima. Skrbim za svoje fante in za njihovo igro. Če želimo biti uspešni, bomo pač morali premagati vsakega nasprotnika, ki se nam bo postavil nasproti. In to ne glede na vrstni red.

V četrtfinalu Vas čaka tradicionalen nasprotnik – ljubljanska Olimpija. Kako motivirate fante? Kakšna je Vaša napoved?

Jasno je, da tudi tem fantom Olimpija predstavlja poseben izziv. Gre le za enega največjih rivalstev v slovenskem športu, pa četudi v mlajših kategorijah in fantje se ga prav gotovo zavedajo. Olimpijo smo v rednem delu obakrat premagali, v Tivoliju pa smo pravzaprav odigrali odlično tekmo. Fantom poskušam dopovedati, da od tu naprej prejšnje zmage ne pomenijo nič – Olimpija ne bo padla brez boja, potrebno se bo zelo potruditi! V svoje fante sicer 100% verjamem, saj sem jih že videl igrati tako, kakor od njih zahtevam. Tudi v prihajajočem četrtfinalu državnega prvenstva želim da igrajo drsalno odločno, s karakterjem in z močno izraženo željo. V določenih trenutkih bo potrebno uporabljati seveda tudi glavo, saj hokej pač ni hitrostna dirka.

Kakšen je torej generalni cilj pred začetkom play-offa?

Morda se sliši kot floskula, a šli bomo tekmo za tekmo. Seveda ne morem reči, da smo toliko dobri, da bomo osvojili naslov državnih prvakov. To bi bilo prepotentno. Vsekakor pa bomo poskušali narediti vse, da ga vseeno dosežemo. Zdaj prihaja čas, ko bomo morali pokazati, zakaj vse leto treniramo. Fante bom sicer skušal pripraviti do tega, da bodo razmišljali le o svojih nalogah in zadolžitvah, ki jim jih bom določil. Le tak odnos lahko pripelje do dobrih rezultatov. Če bomo svoje opravili po najboljših močeh, nasprotnik pa bo vseeno hitrejši in boljši – pa bomo morebiten neuspeh športno priznali. In seveda stisnili roke.

Hvala za pogovor in vso srečo!

Tekst: Marko L.