Državni prvaki

DP kadetov (U16), druga tekma finala
Športna dvorana Podmežakla, Jesenice
25. marec 2017
Gledalcev: 367

2 –  1 (OT)

(0:1,1:0,0:0-1:0)

 

 

 

Gibanje rezultata:
0:1 Ilić (Sojer) 3′
1:1 MAŠIČ 25′
2:1 TÖRÖK (Podrekar) 62′

Streli na gol: HD Jesenice   39 (11,9,16,3); HK Olimpija   21 (10,7,4,0)
Kazni: HD Jesenice   10 (4,4,2); HK Olimpija   8 (2,24)

Sodnik: Milan ZRNIČ
Linijska sodnika: Anže Bergant, Matej Arlič

HD Jesenice: 1 Žagar (GK), 25 Panjtar (GK), 11 Pogačar, 22 Jakupović, 16 Lukan A., 24 Finžgar, 14 Mašič, 7 Slivnik, 19 Török, 13 Kobal, 5 Murnik, 9 Lukan D., 23 Podrekar, 18 Potočar, 2 Škof, 15 Dolinar, 21 Dežman, 8 Krmelj (C), 4 Fartek, 20 Kararić, 3 Verdnik, 10 Podlipnik
Trener: Dejan VARL

HK Olimpija: 1 Usnik (GK), 35 Kavčič (GK), 33 Ogrinc, 20 Ložar, 9 Brodnik, 15 Sojer, 11 Ilić (C), 8 Stipanič, 28 Žitko, 4 Keber, 26 Kosmač, 29 Mehle, 13 Sojer, 10 Šinkovec, 7 Žeželj, 19 Povirk, 5 Kokelj, 27 Lesjak, 22 Novak
Trener: Ildar Rahmatullin




Nova drama v dvorani Podmežaklo!!! Prav neverjetno je, kaj ima ponuditi nahitrejša moštvena igra na svetu že v tako mladih kategorijah, ampak hram slovenskega hokeja je iz dneva v dan priča spektaklom, kot jih lahko ponudi samo ozka dolina med Mežaklo in Karavankami. Dogodki si sledijo iz dneva v dan in prav zanimivo je opazovati koliko ljudi lahko pritegne otroško-mladinski hokej. Če dodamo tudi siceršnji hokejski noriji, ki se pomalem spet loteva Jesenic, še “obisk gostov iz Ljubljane” – priznajmo tudi njim delček zaslug, no – pa si tudi tisti, ki si druge finalne tekme za naslov prvakov v kategoriji U16 niso ogledali, lahko predstavljajo, kakšna napetost je vladala v dvorani pred in med tekmo in kakšni kriki navdušenja ter olajšanja so se valili s tribun ob koncu razburljivega srečanja. 

IMG_1804
Ekipni duh se gradi tudi tik pred tekmo

Fantje ekipe Dejana VARLa so pred dnevi zmagali že na prvi finalni tekmi v Tivoliju (3:2). Po eni strani so bili zaradi tega razbremenjeni najhujšega pritiska, po drugi pa se je – seveda najbolj njim samim – postavljal imperativ zmage in osvojitev naslova pred domačimi gledalci. Gledalci pa – teh se je zbralo za kadetsko kategorijo zares veliko – so pričarali kuliso, kakršna se tudi spodobi za dvoboj dveh najboljših ekip v sezoni. Fantje so na tribunah imeli podporo razširjenih družin, sošolcev, deklet in prijateljev, pa tudi kak naključni mimoidoči je menda ob hrupu, ki sta ga sproducirali obe navijaški skupini – slišati je bilo trobila, bobne, raglje ter celo gasilsko sireno – prišel preveriti dogajanja v dvorani. Pravi imperativ zmage se je seveda postavil pred gostujoče moštvo, saj bi Ljubljančane le zmaga še obdržala v boju za naslov. Obetal se je trd boj za vsak centimeter ledu in … tako je tudi bilo.

Nejc ŽAGAR je svoje delo opravil zelo dobro
Nejc ŽAGAR je svoje delo opravil zelo dobro

Po prvi tretjini z minimalnim zaostankom

Vsi gledaci še niso zasedli svojih mest na južni in severni tribuni, ko je bil pri domačih v drugi minuti že izključen Török zaradi igranja z visoko palico. Belo-zeleni so “darilo” z veseljem pograbili in sredi tretje minute – po minuti in osmih sekundah igre z igralcem več – z golom Ilića tudi povedli (0:1). Hitro se je pri navijačih domače ekipe pred očmi zavrtel film s prav tako finalne tekme v kategoriji dečkov med istima nasprotnikoma, na kateri so gostje iz Tivolija povedli in v nadaljevanju zmedeni domači ekipi nasuli sedem golov. K sreči se scenarij tekme v nadaljevanju ni odvijal v podobni smeri, domači pa so kaj hitro krenili v napade in lov za izenačenjem. Ekipi sta se v prihajajočih minutah izmenjavali v napadih. Pomembnost tekme je pripomogla, da je bila kaka podaja netočna, kak strel nenatančen, a borbenosti prav gotovo ne gre očitati nobeni od ekip. Obe moštvi sta predvsem pazili na zapiranje dostopov do svojih vrat, lepih priložnosti pa je bilo malo. Po izenačenju je zadišalo med 15. in 17. minuto, ko je na klop za kaznovane zaradi držanja moral gostujoči hokejist Novak. Železarji so postavili dve, ali tri napadalne formacije, vendar je ljubljanska obramba vse poskuse rdečih v tem delu tekme uspešno odbijala. V predzadnji minuti prve tretjine je bil zaradi nepravilnega oviranja izključen domači napadalec A. Lukan. Gostje k sreči novega gola v minuti in trinajstih skundah, kolikor je trajala njihova prednost igralca več do piska sirene, niso dosegli. Razmerje strelov v prvi tretjini – 11:10 za Jesenice.

Pokal

Vrnitev odpisanih

V začetku druge tretjine so se bili železarji seveda prisiljeni še 47 sekund braniti z igralcem manj. To jim je brez večjih težav uspelo. Dobri dve minuti za tem sta ekipi igrali številčno izenačeni, potem pa je bil zaradi udarca s komolcem izključen Ljubljančan Novak. Manj kot pol minute je trajalo, da so Jeseničani izenačili v t.i. powerplayu; z modre črte je “neprijeten” pak proti gostujočim vratom poslal Bine MAŠIČ, tam pa se je po prerivanju odbil od enega izmed ljubljanskih branilcev in prevaral vratarja Olimpije za 1:1. Gostje so sicer protestirali zaradi domnevne igre z visoko palico, a je sodnik, ki je bil v bližini gola, dogajanje dobro videl. Gol je tako ostal priznan, če pa malo pretiravamo, pa so se rdeči v tekmo vrnili v skladu s tisto popularno pesmijo iz serije Vrnitev odpisanih. Odpisani sicer fantje v nobenem trenutku srečanja niso bili. Že res, da jim tradicionalni nasprotniki niso pustili kake pobude na ledeni ploskvi, a četa domačega stratega je delovala samozavestno, kakor velikim ekipam tudi pritiče. V nadaljevanju sta ekipi igrali partijo, na las podobno tisti iz prve tretjine. Dostopi do enih in drugih vrat so bili večinoma zaprti, vratarja pa sta suvereno polovila še tistih nekaj pakov, ki jih je prišlo “skozi”. V morebitne težave so se Jeseničani spravili ob izključitvi Jakupovića v 34. minuti (zadrževanje s palico) in dejansko se je bilo bati, da bodo gostje znova povedli, saj bi bilo novo lovljenje zaostanka v drugi polovici tekme prav gotovo zelo mučno. K sreči je short handed postava domačih obe minuti kazni oddelala odlično. Novo kazen si je zaradi udarca s palico prislužil domači kapetan Krmelj dobri dve minuti kasneje, tako da so se bili domači znova primorani braniti z igralcem manj tja do sredine zadnje minute v drugi tretjini. Znova so železarji s svojo nalogo opravili odlično, tudi v drugem delu pa so strelski dvoboj odločili malenkost v svojo korist – 9:7.

DJF_7405
Po strelu Mašiča od daleč in odbitku je pak prevaral gostujočega vratarja za 1:1

Lahko bi zapisali, da so Jeseničani v zadnji tretjini prikazali atomski hokej …

… a bi bilo za tako oznako najbrž potrebno zadeti kak gol. Kakorkoli že, domača vrsta je v tretji tretjini goste neusmilejno napadla. Še zadnji dvomi so izpuhteli iz glav fantov, tako da so namesto branjenja belo-zelenih napadov – Olimpiji je začela teči voda v grlo – kar sami uprozorili obleganje gostujočih vrat v skladu s tisto znano športno devizo – napad je najboljša obramba. Proti vratom Olimpije je začelo leteti z vseh pozicij in gostje so stežka izbijali pak iz svoje obrambne tretjine. Še vedno pa je semafor kazal neodločen rezultat, kak uspešno izveden protinapad pa bi Jeseničane znova lahko spravil v velike težave. Do česa podobnega ni prišlo, saj je očitno gostom jelo primanjkovati moči, so se pa zato zelo zagriženo branili. Lepa priložnost se je domačim ponudila med 46. in 48. minuto tekme, ko je na klopi za kaznovane zaradi napada s telesom sedel Ljubljančan Kosmač. Pritisk rdečih ni obrodil sadov v obliki tako želenega vodilnega zadetka. Tudi v obdobju med 48. in 55. minuto, ko sta obe ekipi igrali v polnih postavah, je igra potekala večinoma v gostujoči obrambni tretjini, gola pa Jesenicam ni in ni uspelo doseči. Zaradi nabijanja na ogrado je bil nato izključen domači napadalec Podrekar. Morda bi se komu zazdelo, da je bil slabih šest minut pred koncem trenutek za izključitev zares neprimeren. A če je človek pogledal v oči domačih bojevnikov, je lahko videl odločnost, da zadevo ubranijo in v nadaljevanju tretjine poskušajo tekmo odločiti v svojo korist. Pri branjenju so bili fantje v rdečem uspešni, pri napadanju pač ne. Sedemnajst sekund pred iztekom rednega igralnega časa je moral na kazensko klop zaradi držanja Ljubljančan Stipanič. Že tako utrujeni belo-zeleni so v kritičnih trenutkih tekme ostali še brez enega igralca. Zadnje sekunda rednega dela odločitve o zmagovalcih niso prinesle, ekipi pa sta se še tretjič odpravili v garderobe. Razmerje strelov v zadnji tretjini – kar 16:4 za Jesenice. 

IMG_1811
Rdeči proti zelenim – slovenska hokejska klasika

Hitro konec podaljška

Petnajstminutni odmor je brez dvoma bolj prav prišel gostom, ki so zbirali moč za podaljšek. Tudi najbrž utrujeni, a še vedno polni moči, so železarji napadli takoj po sodnikovem metu. Obleganje gola Olimpije je bilo silovito, kar pa je bilo ob igri štirih proti trem tudi razumljivo. Tistih dvakrat, ali trikrat, ko so belo-zeleni pak uspeli odbiti, so ga jeseniški hokejisti ujeli še pred modro črto, tako da je gol preprosto visel v zraku. Domačim ga ni uspelo doseči ob številčni prednosti, so pa po gneči pred gostujočimi vrati le nekako uspeli pak poriniti v ljubljansko mrežo tik po tistem, ko je minila kazen gostujočemu hokejistu. Nepopisno veselje na eni in žalost na drugi strani sta zavzeli led in tribune dvorane Podmežaklo, za zmagoviti zadetek pa sta bila zaslužna Podrekar (podajalec) in Matic TÖRÖK (strelec – 2:1, 62. minuta). Pogo, ki so ga domači hokejisti uprizorili tik po zmagovitem golu in hrup, ki so ga dodali obiskovalci, je spomnil na kako tekmo v članski kategoriji; pravzaprav pa je marsikatero tudi prekašal. Svoje je dodal še – nenadoma spet – drugi glas Podmežakle v podobi spodaj podpisanega in proslavljanje se je lahko začelo. Zares prava športna tragedija bi bila, če bi domačim ne uspelo zmagati na tekmi, v kateri so bili tako dominantna ekipa v tretji in vsaj enakovredno, če ne rahlo boljše moštvo v prvih dveh tretjinah. Razmerje strelov v podaljšku seveda ne bo presenetilo nikogar – 3:0 za domače.

DJF_7592
Tik po zmagovitem zadetku

Slovesnost ob podelitvi medalj je za poražene prejemnike srebrnih medalj (Olimpijo) seveda potekala strašansko počasi, a v športu pač vedno nekdo zmaga in nekdo drug izgubi. Kolajne za  osvojena mesta sta podelila predsednik HD Jesenice g. Miha REBOLJ in vodja tekmovanj pri Hokejski zvezi Slovenije g. Bogdan Jakopič. Posebnih vzklikov odobravanj je bil seveda deležen vsak domači hokejist, posebno hurnsko pa je bilo slišati skandiranje imena in aplavz ob podelitvi medalje domačemu trenerju Dejanu VARLu. Nekaj trenutkov kasneje je kapetan Miha KRMELJ prejel še pokal za zmagovalce kadetskega prvenstva, ob bučnem aplavzu pa je na čast prvakom v dvorani še enkrat zadonela Zdravljica. 

DJF_7827
Ob poslušanju himne na čast zmagovalcev – HD Jesenice

Ekipa trenerja Varla je tako na najboljši način zaprla usta tistim, ki so jo v zadnjih letih prepogosto označevali za neperspektivno. Z izjemo kakih dveh tednov sredi tekmovalne sezone, pa je moštvo tudi igralo všečen in dober hokej. Fantje so pokazali, da zmorejo in znajo, trener pa je tudi sestavil trden igralski mozaik v katerem vsak košček/igralec lepo sede prav na za to namenjeno mesto. Morda pa za nesporno odlično generacijo, ki trenutno navdušuje v ligi EBYSL raste še en rod uspešnih Jeseničanov. Drugi naslov prvakov v dveh dneh (ob ponesrečenem finalu dečkov v četrtek) pa je prav gotovo zaprl usta tudi večnim nergačem iz okoliških lokalov, saj je dokaz, da se Podmežaklo v mlajših kategorijah dela naravnost – ODLIČNO!

In veste kaj? Nismo še končali!

Pokal je končal v pravih rokah!
Pokal je končal v pravih rokah!

Tekst: Marko L.
Foto: Domen Jančič in Mojca R.